Kadar kdo govori o Sloveniji kot o deželi, kjer sta doma lipicanec in človeška ribica, kjer se razlega večglasno petje in kjer se na mizi znajdejo potica, kranjska klobasa in prekmurska gibanica, ne bi bil daleč od resnice, če bi jo predstavil tudi kot deželo društev. Teh je pri nas resnično veliko. Ustanovljena so tako rekoč v vseh dejavnostih. Nastanek nekaterih sega več desetletij v preteklost, vsako leto nastane veliko novih, nekatera tudi izginejo, vsa pa imajo isto rdečo nit, združevati posameznike s skupnimi interesi. S podobnim motivom je manjša skupina vrtnarskih zagnancev novembra leta 2006 ustanovila Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin.

Društvo z resda dolgim imenom, ki se skriva tudi pod kratico SVZ, so uradno registrirali v začetku leta 2007. Vključuje in povezuje lastnike vrtov, zbiralce ter poznavalce rastlin in tudi pravne osebe. Čeprav v Sloveniji na lokalni ravni uspešno delujejo številna hortikulturna društva, še zlasti v povezavi s turističnimi, je namen SVZ delovanje na državni ravni, zato so njegove naloge široko zastavljene. Vanj so včlanjeni posamezniki iz vse Slovenije, razpon njihove starosti (od študentskih let in tja skoraj do stotice) pa dokazuje, da skupni interesi res ne poznajo meja. Društvo ima tudi častni članici: Nušo Zanoškar, pobudnico Bolšjega sejma rastlin v Ljubljani, in Juto Krulc, vrtno arhitektko, ki je pri svoji častitljivi starosti 97 let še vedno nadvse aktivna in cenjena tako med ljubitelji vrtov kot strokovnjaki s tega področja.

Ambiciozne naloge

Naloge društva so vzpostavljanje, evidentiranje in ohranjanje vrtov ter narodnih zbirk rastlin, promoviranje kulture vrtov in izmenjava informacij, spodbujanje ureditve bivalnega okolja v sožitju z naravo, organizacija strokovnih izletov, posredovanje pri izmenjavi rastlin med člani in zainteresirano javnostjo, obveščanje članov in širše javnosti z dnevi odprtih vrat, širjenje zavesti o ohranjanju narave in ogroženih rastlin na Slovenskem, ohranjanje in promoviranje slovenskih sort okrasnih rastlin in številne druge, ki kažejo na zagnanost članov in njihovo željo, da bi delček svojega znanja prenesli drugim.

Znanja članom, tako s hortikulturnega kot drugih področij, resnično ne manjka, tako da so rezultati njihovega dela v kratkem času štirih let skoraj osupljivi. V svojih vrstah združujejo ljudi z računalniškim znanjem, pa take s predavateljsko žilico, dobre organizatorje, take z nagnjenostjo k fotografiranju in pisanju knjig, biologe, krajinske arhitekte; vsi pa imajo eno veliko skupno točko – ljubezen do rastlin in narave. Precej tega znanja najdemo na njihovi dobro obiskani spletni strani, ki je nadvse živahna in kjer lahko vsak najde kaj zase. Predstavljeni so vrtovi članov, veliko je strokovnih in tudi poljudno napisanih prispevkov, na strani novic je vedno kaj novega, ves čas poteka glasovanje za rastlino sezone, obiskovalci spletne strani lahko postavljajo vprašanja ali napišejo svoje opazke v knjigo gostov ...

Društvo ima nekaj več kot sto članov, med njimi so tudi ljubitelji vrtov iz sosednje Hrvaške, ki so zelo zavzeti pri uresničevanju vsakoletnega programa dela.

Odmevni dnevi odprtih vrat in bolšji sejem

Javnost društvo najbolj pozna po dnevih odprtih vrat, ko posamezni lastniki vrtov, njegovi člani, odpro vrata, ne samo v svoj vrt, ampak pravzaprav do svoje duše, in dopustijo, da tudi obiskovalci spoznajo njihovo delo in trud. Seveda so lastniki odpirali svoje vrtove za javnost že pred ustanovitvijo društva, vendar je SVZ prevzel vlogo promotorja, in to zelo uspešno. Ob primernem vremenu obišče posamezne dneve odprtih vrat celo več sto obiskovalcev. Ti niso prepuščeni samim sebi, temveč posamezni člani društva opravijo vlogo »lokalnega« vodnika po vrtu, pojasnjujejo in odgovarjajo na številna vprašanja o rastlinah, njihovih zahtevah, rastiščih, vzgoji, možnosti nabave in kombiniranja z drugimi rastlinami. Gostitelj na ta dan pozdravlja obiskovalce, jih seznanja med sabo, se z njimi sprehaja, kramlja in smehlja, saj je vse delo na kolenih, z umazanimi rokami in bolečim križem pozabljeno. Vedno bo kdo dobil kakšno idejo, našel sorodno dušo, sklenil poznanstvo, ugotovil, da imamo tudi pri nas čudovite vrtove, in spoznal nove rastline. To pa je cilj tako lastnika kot društva.

Čedalje več navdušenja in obiska je deležen Bolšji sejem okrasnih rastlin v maju, ki ga gosti Botanični vrt v Ljubljani. Od leta 2007 ga organizira društvo (prej je bilo to v rokah vrtoljubskih navdušencev) in vabi k sodelovanju tudi druga društva in posameznike, ki lahko s svojo dejavnostjo obogatijo in dopolnijo dogajanje. To je resnično pestro. Vrstijo se predavanja, razstave, organiziran je srečelov, mogoče je kupiti resnične rastlinske posebnosti, pa vrtne »presežke«, ki so se doma preveč razrasli in jih je lastniku škoda vreči na kompost. Srečujejo se znanci in prijatelji, veliko je smeha, saj so tukaj vsi zaradi veselja in zabave.

Čas za člane

Člani društva si vzamejo čas tudi zase in za poglobitev svojega znanja. Društvo organizira dobro obiskane izlete po Sloveniji in tujini. Na njih ne manjka dobre volje, hrane in pijače, pa tudi ne beležnic, v katere si zapisujejo opažanja. Na teh »internih« srečanjih se vedno dobi veliko novega znanja; o novostih v tujini, o dobri literaturi, izmenjujejo se izkušnje o rastlinah, veliko rastlin, ki jih člani prinesejo s svojih vrtov, pa dobi nove skrbnike.