Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

V Radovljici načrtujejo velik obrat za predelavo lesa in sistem daljinskega ogrevanja

Radovljiška občina načrtuje izgradnjo enega izmed največjih lesnopredelovalnih centrov v državi. Sočasno bi poskrbela za daljinsko ogrevanje večjega dela mesta. Za velik samooskrbi projekt v občini iščejo strateškega partnerja, računajo pa tudi na možnost sofinanciranja iz EU.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

V načrtih občine je omenjeni projekt zapisan že več let. Konec lanskega leta so na občini opravili novelacijo predinvesticijske zasnove daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici, s čimer so potrdili smotrnost projekta. Postopki za ureditev daljinskega ogrevanja, ki je navezan na zasnovo lesnopredelovalnega centra, se tako nadaljujejo.

Občina je že pridobila vrsto zemljišč, ki bi jih potrebovala za uresničitev projekta, ki je uvrščen med pomembne regijske projekte. "Nestrpno čakamo razpise za evropska sredstva, ki jih obljubljajo že dlje časa. Prepričan sem, da bodo v prvi polovici tega leta le objavljeni, na njihovi podlagi pa bomo lahko ugotovili, kakšnega sofinanciranja se lahko nadejamo," je za STA pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik.

Ker je projekt vezan na zeleno energijo in ohranjanje okolja, verjame, da bo občina evropska sredstva zanj lahko dobila. "Če bi letos prišli do sredstev, bi z gradnjo lahko začeli leta 2017," je dejal Globočnik in dodal, da bi sama gradnja zaradi svoje zahtevnosti in obsežnosti zagotovo trajala dve leti.

Za ureditev lesnopredelovalnega centra bi občina potrebovala strateškega partnerja, pri čemer so se nekateri interesenti že pokazali. Ključno bi bilo tudi partnerstvo z Gozdnim gospodarstvom Bled, ki bi bil glavni dobavitelj lesa, ki bi ga v radovljiškem lesnopredelovalnem centru letno potrebovali okoli 350.000 kubičnih metrov.

Radovljiški obrat bi bil tako eden izmed treh ali štirih velikih lesnopredelovalnih obratov v državi. S projektom je seznanjen tudi kmetijski minister in Globočnik je glede na dane pogoje zelo optimističen glede uresničitve projekta, saj je bil v preteklosti glavni problem pridobitev zemljišč, sedaj pa so zagotovljena.

Obrat bi umestili v degradirano območje separacije, kjer je več kot 40 let potekala eksploatacija gramoza. Stranski proizvod predelave lesa bi bila električna energija in toplotna energija za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, s čimer bi občina lahko zagotovila ogrevanje za večji del mesta za nižjo ceno.

Glede na zadnjo študijo bi celoten kompleks stal do deset milijonov evrov. "Bo pa to modularni sistem, zato nam v začetku ne bi bilo treba pričeti s tako veliko zmogljivostjo, ampak bi jo kasneje dodajali," je pojasnil župan.

Prepričan je, da njihov načrtovani lesnopredelovalni center na noben način ne bi vplival na načrte Lipa Bohinj, ki bi takšen center z zmogljivostjo okoli 100.000 kubičnih metrov lesa vzpostavil v Bohinjski Bistrici, saj naj bi bilo lesne biomase dovolj za oba centra.

Večje pomisleke ima direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevo Ščavničar, ki bi si sicer želel, da bi v regiji pridobili čim več tovrstnih centrov, a po drugi strani meni, da je prostora le za en lesnopredelovalni center in da se morda precenjuje potencial ostanka lesne biomase za ogrevanje.

"Če bi hoteli ogrevati mesto Jesenice bi na primer potrebovali biomaso celotne Gorenjske," je za STA povedal Ščavničar in dodal, da je ključno tudi, kako strnjeno je naselje, sicer se lahko, tako kot se je to zgodilo v Preddvoru, zaradi prevelike razpršenosti izkazalo za neracionalno.

Komentarji