Eden pomembnejših pogojev za to je ob prizadevanjih za ponovno vzpostavitev delujoče gozdno-lesne verige tudi nadzorovano (certificirano) upravljanje.

Pridobitev certifikata FSC (Forest Stewardship Council) postaja ključni pogoj uspešnega izvoznega delovanja slovenske gozdno-lesne industrije, saj brez njega ne bo več mogoče izvažati surovin in izdelkov na zahtevne tuje trge. Certifikat FSC vse pogosteje zahtevajo trgovska podjetja, ker jim ta zagotavlja, da lahko izkazujejo tako svojo okoljsko ozaveščenost kot skrb za kupce, ki jim želijo ponuditi le tiste lesne izdelke, pri katerih so upoštevani vsi trajnostni vidiki upravljanja gozdov. Certifikat FSC kupcem izdelkov iz lesa zagotavlja, da je bila v izdelku upoštevana celotna nadzorna veriga, ki sega od gospodarjenja z gozdom do prodajalca. Dodatni vzrok, zakaj se bodo morali tudi predstavniki slovenskega gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja odločati za vstop v shemo certificiranja, je poleg dejstva, da so kupci vedno bolj okoljsko ozaveščeni in da je z njim povezan tudi ugled podjetij, tudi njihov lažji dostop na nove trge, kjer brez certifikatov ni mogoče prodajati.

V izvoz le legalno posekan les

Glavni namen certificiranja FSC je podpiranje vzornega, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni. Certificiranje poteka po sedmih ločenih shemah, in sicer za: državne gozdove, koncesionarje SKZGS, zasebne gozdove, velike žagarske obrate, manjše žagarske obrate, predelovalce lesa in lesne trgovce.

Med vzroki, zakaj mora biti v certificiranje vključena tudi slovenska lesnopredelovalna industrija, pa navajajo dejstvo, da postaja pridobitev certifikata FSC glavni pogoj za uspešno izvozno delovanje slovenske gozdno-lesne industrije.

Več o pomenu certificiranja lesa si lahko preberete v sredini tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.