Natančno eno leto po podpisu koncesijske pogodbe o izgradnji daljinskega ogrevanja na lesno biomaso sta občina Ivančna Gorica in družba Petrol ta teden slovesno odprla kotlovnico, ki bo začela obratovati že v prihajajoči kurilni sezoni. Petrol bo koncesijo upravljal 15 let, stroški ogrevanja pa se bodo z zamenjavo fosilnih goriv z obnovljivim virom energije v povprečju znižali za 20 odstotkov. Celotna naložba je stala 750.000 evrov.

Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Ivančni Gorici vključuje kotlovnico in toplovodni sistem v dolžini 350 metrov. V prihajajoči ogrevalni sezoni bodo na sistem priključeni vzgojno-varstveni objekti v občini Ivančna Gorica (Osnovna šola Stična, Vrtec Ivančna Gorica in Srednja šola Josipa Jurčiča). Petrol bo sistem daljinskega ogrevanja upravljal in vzdrževali, ga razvijal ter po potrebi širil in nanj priključeval nove uporabnike. Obstoječe kotlovnice bodo služile le kot rezervni vir toplote. (V njih so v petnajstih letih pokurili 700.000 litrov kurilnega olja in 55 ton utekočinjenega naftnega plina.)

V novem objektu kotlovnice sta dva kotla na lesno biomaso s skupno nazivno močjo 800 kW. Skupna neto ogrevalna površina petih uporabnikov je 14.200 kvadratnih metrov, skupna priključna moč porabnikov pa je 1270 kW. Predvideni letni odjem toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso naj bi bil okrog 1500 MWh, za kar naj bi porabili približno 1700 kubičnih metrov lesnih sekancev. Petrol bo omogočal dobavo lesnih sekancev tudi iz lokalnega območja, seveda pa bodo lokalni pridelovalci morali zagotoviti primerno kakovost in stalno dobavo surovine.

»Pri zasnovi in izvedbi projekta smo upoštevali vsa gospodarska merila za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in na ta način odjemalcem zagotovili optimalno preskrbo s toplotno energijo iz obnovljivega vira po konkurenčnih cenah,« je ob odprtju kotlovnice poudaril član uprave Petrola Rok Vodnik. To je že tretji Petrolov tovrstni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki predstavlja sinergijo med javnimi in zasebnimi naložbami na področju komunalne in energetske infrastrukture.

Po besedah župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada je daljinsko ogrevanje na lesno biomaso za občino zelo pomembno: »Koncesionar je izpolnil vse svoje obveznosti in v dogovorjenem roku postavil celoten sistem. S to naložbo uresničujemo cilje, zapisane v Strategiji trajnostne rabe in lokalne preskrbe z energijo iz Nacionalnega energetskega programa in sledimo Lokalnemu energetskemu konceptu občine. Pred dvema letoma smo se v njem zavezali, da bomo do narave prijazni, da bomo izkoriščali domače vire energije in s tem zmanjšali stroške energije. Eden prvih projektov je bila sončna elektrarna na strehi Osnovne šole Stična in Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, drugi večji projekt je bila pred kratkim izvedena obnova in energetska sanacija javne razsvetljave v občini, naslednji pa daljinski sistem na biomaso, ki bo z domačo surovino precej ceneje ogreval naše šolske in vrtčevske prostore.«

Naložba ima tudi pomembno izobraževalno vlogo, saj bodo imele mlade generacije možnost seznaniti se s pomenom obnovljivih virov energije in zmanjševanja toplogrednih emisij. Župan upa, da bo občina s partnerji zugradila še en podoben objekt, ki bi z lesno biomaso ogreval središče Ivančne Gorice. Ob odprtju kotlovnice se je zahvalil vsem izvajalcem, še posebej podjetju Eltec Petrol in ravnateljema osnovne in srednje šole ter ravnateljici vrtca, ki so projekt podprli.

Kakor pravi lokalni energetski menedžer Simon Muhič, občini uresničuje projekte, ki prispevajo k učinkoviti rabi virov energije: »Da smo z dosedanjim delom že prispevali k čistejšemu okolju, pričajo podatki, da sončna elektrarna na strehi OŠ Stična proizvede 450.000 kWh električne energije na leto, s čimer preprečimo izpust 300 ton ogljikovega dioksida na leto. Nova kotlovnica na lesno biomaso pa je v tem pogledu še boljša, saj bomo z njo okolju prihranili 450 ton ogljikovega dioksida na leto.«

V skladu z Nacionalnim energetskim programom je treba v Sloveniji do konca leta 2020 zagotoviti 25-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije ter 80-odstotno preskrbo iz nizkoogljičnih virov, kamor spadata lesna biomasa in kogeneracije na zemeljski plin.