9. 1. 2014 | Besedilo: Saša Bojc, Delo
O kravah in elegantnih lesenih skulpturah
9. 1. 2014 | Besedilo: Saša Bojc, Delo
Lep in kakovosten les ni tisti, ob katerem bi se Jože Strmčnik, rokodelski samorastnik in samouk, kaj posebej vznemirjal. Povsem drugače je, ko naleti na kakšen grčast kos, takšen, ki ga je načela gniloba ali razklal plaz ali pa so nanj krave stoletje spuščale prebavljeno travo. Takrat ga zagrabi ustvarjalnost in ga ne spusti, dokler izdelek ni gotov.
Tako kot v Ostržku se tudi v delavnici pri Šlangerju, kakor pravijo domačiji Jožeta Strmčnika v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, vse začenja s kosom lesa. In cigareto. Če mojstra, ko si kos dobro ogleda, prešine zamisel, nanj s kredo zariše obliko. Potem pridejo na vrsto vsa klasična mizarska orodja in stroji pa še kaj drugega, med drugim tudi strojček, s katerim današnjim, v hlev parkiranim kravam, ščipajo dolge parklje, skratka improvizacija ... »Vidite, pa smo spet pri kravah,« doda v smehu, ko poleno pod motorko, v nadaljevanju pa pod kladivom dobi grobe obrise končnega izdelka. V njih je kar polovica ročnega dela. »Če pa zamisli ne dobim, bolje, da les pospravim. Naslednjič me bo kakšna dobra gotovo hitro prešinila,« razkrije svoje delovne prijeme.
Več o tem, kje mojster največkrat dobi navdih, preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.
