Ob poplavi novih materialov, iz katerih so izdelane sodobne posode, se povprečen uporabnik kaj hitro znajde v dilemi, kaj izbrati. Zadnje čase se vedno pogosteje pojavlja tudi vprašanje o negativnih vplivih nekaterih materialov na zdravje, zato je pomemben dejavnik pri izbiri posode tudi reaktivnost materiala, iz katerega je izdelana. Med kuhanjem se namreč lahko iz nje sprošča veliko nevarnih snovi, ki prehajajo v hrano.

Strokovnjakinja za materiale v stiku z živili in vodo, Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasni, da popolnoma inertnega oziroma nereaktivnega materiala ni. Kakor pove, se snovi v določeni meri sproščajo iz prav vseh materialov, najmanj pa jih verjetno prehaja iz stekla (izjema je le kristalno steklo, ki v kisla živila sprošča svinec, zato ga je priporočljivo uporabljati le izjemoma). »Sproščanje je odvisno od samega materiala ter od temperature uporabe, vrste živil, ki so v stiku s posodo, trajanja stika in razmerja med površino posode in prostornino živila. Če pa posode ne uporabljamo na predvideni način in če je poškodovana, je verjetnost, da njena uporaba ne bo varna, še toliko večja.«

Zakonodaja, ki velja na tem področju, je zelo stroga. Vse posode, ki so naprodaj in so namenjene za stik z živili ter se uporabljajo na predvideni način, v skladu z navodili proizvajalca, bi morale biti varne in zdrave za domačo uporabo – ne glede na vrsto materiala, pojasnjuje strokovnjakinja. »Če se snovi sproščajo v koncentracijah, ki so višje od varnih (predpisanih v zakonodaji in opredeljenih v različnih priporočilih), to lahko pomeni tveganje za zdravje. Skoraj nikoli ne gre za akutne škodljive učinke na zdravje, pač pa za kronične učinke, ki se pokažejo po dolgotrajni uporabi. Učinki so lahko različni, odvisni so od snovi, ki se sproščajo. Za otroke, mladostnike in nosečnice je tveganje večje.«

Nasveti za varno uporabo

Po besedah sogovornice je sproščanje snovi iz posode najintenzivnejše v začetku uporabe, zato svetuje nekaj previdnostnih ukrepov. V novi posodi za kuhanje najprej nekajkrat zavrite vodo in jo zavrzite, šele nato jo uporabite za kuhanje živil. Podobno velja za silikonske pekače, modele in druge pripomočke: pred prvo uporabo jih prazne pustite nekaj minut v vroči pečici, nato pa kuhinjo in pečico temeljito prezračite. Strokovnjakinja opozori še na nekatere najpogostejše napake pri uporabi posode, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje. S posodami ravnajte karseda previdno in pazite, da z uporabo neustreznih pripomočkov ne povzročate prask na površini, prazne teflonske posode ne pregrevajte na plošči, saj pri tem nastajajo zelo škodljive hlapne molekule, manj znano pa je dejstvo, da aluminijaste posode niso primerne za kuhanje kislih in slanih živil (denimo sadja, kislega zelja, paradižnika, repe). Ob tem omenimo še grelnike vode – v njih vsakič zavrite svežo vodo (ne uporabljajte tiste, ki je ostala od prejšnje uporabe), vodni kamen pa odstranite šele takrat, ko opazite, da grelnik vodo segreva počasneje kot sicer. Po čiščenju nekajkrat zapored zavrite čisto vodo in jo zavrzite, šele nato lahko napravo brezskrbno uporabljate naprej.

Kdaj pa posoda ni več primerna za uporabo – jo je po določenem času treba zamenjati, tudi če na njej ni vidnih poškodb, spremenjenega vonja? Po mnenju sogovornice to ni potrebno, če ni opaziti nobenih sprememb, kljub temu pa opozarja, da sprememba videza ni edino merilo za neustreznost posode. »Zelo stare posode so zaradi novih strogih varnost­nih zahtev morda manj varne, zato jih je priporočljivo zamenjati oziroma uporab­ljati le občasno,« sklene sogovornica.