Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je bil skoraj pol leta – od konca aprila – na ogled v dunajskem Muzeju Liechtenstein. To vrhunsko delo evropske umetnosti obdelave srebra se pred tem dolga desetletja ni pojavilo v javnosti. Nazadnje je bilo na ogled na neki razstavi v začetku 20. stoletja. Večina delov servisa je zdaj v neki francoski zbirki, preostale pa hranijo v številnih znanih muzejih po svetu.

V 18. stoletju je bilo povsem običajno, da vladarske družine in drugi pripadniki visoke aristokracije razsipno vlagajo denar v predmete uporabne umetnosti, kot so posode in jedilni pribor. Palače tistega časa so slovele po razkošnih zabavah in banketih. Gostitelji so poudarjali svojo prefinjenost in goste razvajali v razkošnih dvoranah za bogato obloženimi mizami. Gostije so potekale po natančno določenem protokolu.

Na njih so imeli pomembno vlogo razkoš­ni jedilni servisi, večinoma izdelani iz zlata in srebra. Veliko predmetov, ki so se ohranili za Habsburžani, je na ogled v Dvorni sobi srebrnine v dunajskem Hofburgu. Številne cesarske zlate in srebrne servise pa je ta vladarska hiša pretopila, da je lahko financirala vojsko – večino v začetku 19. stoletja, torej v času Napoleonovih vojn.

Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je eden redkih ohranjenih kompletov. Prvi vojvodov servis je bil izdelan za njegovo poroko s cesarjevo hčerko leta 1765, drugi pa je nastal v letih od 1779 do 1782, in sicer kot komplet za 24 oseb. Je pričevanje o kulturi namizne dekoracije svojega časa, časa absolutizma v obdobju pred francosko revolucijo 1789, ki ga poznamo kot ancien régime.

Drugi servis je vojvoda Albert naročil ob svojem imenovanju za generalnega guvernerja takratne avstrijske Nizozemske in selitvi v Bruselj. Izdelal ga je dunajski dvorni zlatar Ignaz Joseph Würth. Prvotno je štel vsaj 534 kosov: med drugim vrsto svečnikov in namiznih zvončkov, vrčev za hlajenje vina, jušnikov, posodic za omake, solnic ... Poleg krožnikov je bil v servisu jedilni pribor, noži, žlice in vilice iz zlata in srebra z vgrajenimi delčki iz porcelana, ki je bil v tistih časih izredno drag material in katerega skrivnost izdelave je Evropa odkrila šele v začetku 18. stoletja.

Razkošni servis vojvode Alberta Sachsen-Teschkega je masiven komplet, ki tehta skoraj 700 kilogramov. Slogovno gre za prepoznavno dunajsko različico neoklasicizma. A Würth se pri svojem delu ni ravnal zgolj po takrat modni francoski ornamentiki. V svoje izdelke je vpletal tudi italijanske elemente in različne druge ornamente, stilizirane liste akanta, rozete in podobno.