S sodobnim načinom življenja človek vse bolj onesnažuje svojo naravno okolico. Po svetu postaja vse večji problem zagotavljanje sveže pitne vode za vse prebivalce, in to kljub temu, da prekriva voda 70 odstotkov površja Zemlje. Od tega je sladke pitne vode namreč zgolj tri odstotke. V zadnjih stotih letih se je poraba po svetu povečala za šestkrat. Čeprav se pri nas še ne zavedamo toliko pomena čiste vode, saj je imamo za zdaj še dovolj, je vseeno treba biti usmerjen v prihodnost in poskrbeti, da bodo čisto vodo iz pip pili tudi zanamci. Glede na to, da tretjino vse pitne vode pri nas porabimo v gospodinjstvih, se varčevanje s to dobrino začne doma. Predvsem v kopalnici in toaletnih prostorih je veliko možnosti za varčevanje z njo, saj dostikrat odteka v prazno. Proizvajalci kopalniške opreme pri razvoju novih izdelkov zelo veliko pozornosti namenijo prav varčni porabi vode. Veliko pa lahko naredimo tudi sami, če spremenimo navade in začnemo ravnati bolj skrbno.

Spremenimo navade

V povprečju pri nas na člana gospodinjstva porabimo okoli 50.000 litrov vode na leto. Od tega se je največ porabi za prhanje in splakovanje stranišč. Že manjša sprememba navad zato lahko prinese velike učinke pri varčevanju z vodo in s tem manjšo obremenitev okolja. Poleg skrbi za okolje pomeni varčevanje z vodo hkrati tudi prihranek energije. Z zmanjšano porabo tople vode nam­reč posredno zmanjšamo rabo energije za njeno ogrevanje.

Varčevanje v kopalnici se začne že z rednim zapiranjem pipe. Iz odprte pipe lahko steče tudi do 20 litrov vode na minuto. Že če kap­ne ena kapljica na minuto, pa je izgubimo 50 litrov na dan. Med ščetkanjem zob, šamponiranjem las in miljenjem rok naj torej ne teče neprekinjeno. Za kopanje v kadi se porabi dvakrat več vode kot za prhanje. Pri petminutnem prhanju pa v povprečju steče 140 litrov vode.

Poleg spremembe navad je treba skrbeti, da nikjer iz vodne napeljave ne pušča, prav tako naj ne pušča kotliček za splakovanje v stranišču. Prav skozi njih pogosto po nepotrebnem steče veliko vode. Pušča menda vsak peti kotliček pri nas. V mesecu dni se lahko tako izgubi tudi 15 kubičnih metrov vode. V zadnjem času se dosti tistih, ki gradijo novo hišo, odloči, da bodo za splakovanje stranišč zaradi ekološke ozaveščenosti uporabili raje deževnico kot pitno vodo. V kotliček se lahko recimo vgradi tudi vodna zapora, utež iz svinca, ki omogoči, da voda teče zgolj toliko časa, dokler držimo tipko za splakovanje.

Varčni sistemi splakovanja

Zgolj redki danes nimajo vsaj kotlička, ki bi omogočal varčevanje z vodo s tipko za začetek in ustavitev pretoka vode. Še več pa uporabljamo kotliček z dvema tipkama. »Varčevanje z vodo pri straniščnih splakovalnikih temelji na dvokoličinski tehniki splakovanja. Kotliček ima dve tipki, ki sprožita splakovanje, ena z manjšo, druga z večjo količino vode. Manjša količina vode zadošča za splakovanje po mali potrebi, večja pa se uporabi po veliki potrebi. Količina potrebne vode za učinkovito splakovanje je odvisna predvsem od oblike straniščne školjke,« pojasni Alja Murovec iz podjetja Geberit. S pritiskom na tipko za manjši pretok vode običajno steče od tri do štiri litre vode, s pritiskom na tipko za večjo količino vode pa od šest do devet litrov. Namesto tehnologije dveh tipk imajo nekateri kotlički še vedno možnost regulacije odtoka vode z eno, tako imenovano start-stop tipko, ki omogoča predčasno ustavitev pretoka vode, še preden se kotliček izprazni. Čeprav sodobni kotlički niso več v prostoru, temveč so skriti v steni, kar je podometna izvedba, omogočajo sistem dveh tipk in tudi druge možnosti. »Nekateri splakovalniki imajo še dodatne funkcije in poleg varčevanja z vodo varčujejo tudi z energijo. Vgrajen je namreč modul za prečiščevanje neprijetnih vonjav, ki v primerjavi s konvencionalnimi metodami prezračevanja (odpiranje okna, ventilator, osvežilni spreji ...) pri štiričlanski družini prihrani kar 44 kWh električne energije na leto,« pravi Alja Murovec.

Še širšo paleto možnosti za varčevanje v toa­letnih prostorih ponujajo nove tehnologije. Predvsem je z različnimi tipali poraba vode bolj učinkovita. Tipala so največkrat nameš­čena na pisoarje, ki niso več domena zgolj javnih prostorov, saj si jih tudi doma omisli vse več ljudi. »Za varčevanje z vodo so še zlasti primerni pisoarji, saj omogočajo učinkovito splakovanje z enim samim litrom vode,« novejšo tehnologijo predstavi Alja Murovec.

Izgube med prhanjem in umivanjem rok

Glede na to, da se v kopalnici največ vode porabi pri prhanju, veliko pa je v prazno steče tudi v umivalnik, so možnosti za varčevanje tudi na tem področju. Pri armaturah in prhah se lahko nekaj malega privarčuje z elektronskimi tipalnimi sistemi. Predvsem se tako varčuje pri kopalniških armaturah, kjer ni na voljo veliko drugih možnosti, razen zmanjšanega pretoka vode. Elektronska tipala odprejo pretok vode za natanko za toliko časa, kolikor imamo v umivalniku roke, nato pa ga zaprejo. Novejše armature so že opremljene s tipali, ki sledijo položaju rok, da je odtekanje vode v prazno še manjše, ter imajo možnost predhodne nastavitve temperature vode, ki prav tako omogočijo varčevanje.

Pri kopalniških armaturah je zato pomembna mednarodna oznaka well, ki pomeni, da izdelek zagotavlja varčevanje z majhnim pretokom vode. Oznaka, ki je podobna kot tista za energijsko učinkovitost na izdelkih bele tehnike, obsega dve kategoriji, količino oziroma hitrost pretoka in temperaturo. Najbolj učinkoviti in varčni so izdelki z dvema zvezdicama.

Ena glavnih možnosti za varčevanje tako pri umivalniških pipah kot prhah je namestitev omejevalnika pretoka. Obstajajo številne prhe z nizkopretočno glavo, ki omeji količino vode med prhanjem, pretok pa lahko pri nekaterih izvedbah tudi merimo. Pomembno je, da je curek razpršen, saj je tako prhanje učinkovitejše, pretok vode pa manjši. Proizvajalci kopalniške opreme razvijajo še druge možnosti, ki zmanjšajo pretok vode. Ena najbolj razširjenih je namestitev zračnika na pipo ali prho, ki z dovajanjem zraka zmanjša pretok vode tudi za polovico. Pri varčevanju med prhanjem je pomembna predvsem glava prhe, zato obstajajo različne izvedbe različnih proizvajalcev, ki med sabo tekmujejo v tem, kdo bo dosegel večji prihranek pri porabi vode in s tem tudi energije, razlike pa so predvsem v izvedbi.

Nekaj manj možnosti za varčevanje z vodo je pri ročkah za odpiranje in zapiranje vode. Lahko so narejene tako, da tudi do konca odprte ne dopuščajo prevelikega pretoka. Pri drugih v normalnem položaju najprej priteče mrzla voda, z obračanjem pa se ji dodaja topla. Običajno imajo takšne ročke še mož­nost za nastavitev pretoka vode.

Pri prhah in armaturah se lahko varčuje s toplo vodo in pretokom tudi s tehniko, ki omogoča nastavitev temperature vode, kar pomeni, da bo pritekla ravno prav topla. Ker ne bo odtekala v prazno, dokler se ne bo segrela na želeno temperaturo, tako precej zmanjšamo porabo. »To je najbolj smiselno pri prhah, zato pri njih uporabljamo termostatske armature,« pove Mario Perić iz podjetja Kopalnice-prodaja. Elektronske armature se lahko napajajo iz omrežja ali baterijsko. Njihova osnovna naloga je, da človeku ni treba storiti drugega kot postaviti roke ali telo pod prho ali pipo. Že prej se nastavi temperatura, celo tako, da se sproti spreminja, tipala pa zagotavljajo, da voda začne teči in preneha v optimalnem trenutku, kar pripomore k zmanjšanju izgub vode. Armature so prilagojene namembnosti, torej, ali se bodo uporabljale na umivalniku, v prhi, na bideju ali kadi. Lahko so opremljene s protipoplavno ali antibakterijsko zaščito, samodejnim vklopom in izklopom, navsezadnje celo z različnimi lučmi in okraski, ki naredijo kopalnico lepšo.