Dejstvo pa je, da noben prostor ni tako majhen, da v njem ne bi mogli urediti kopalnice. Le ustrezno število ravno prav velikih (beri: majhnih) kopalniških elementov in dodatkov moramo izbrati ter jih premišljeno umestiti, pri tem pa upoštevati nekaj preverjenih nasvetov.

Manj je več – Dobro razmislimo, kaj potrebujemo v kopalnici. Bideju in pisoarju se je v majhnem prostoru smiselno odpovedati, za pralni in sušilni stroj pa morda lahko najdemo prostor kje drugje, če v kopalnici ni možnosti, da bi ju postavili v stolp. Nujno namreč potrebujemo le umivalnik, straniščno školjko in prho oziroma kad. Omar in omaric, ki bi prostor preveč utesnile, naj bo čim manj, predvsem pa naj bodo ustrez­nih mer in z zaobljenimi robovi. Zaprte shranjevane površine lahko nadomestimo z nekaj policami, a poskrbimo, da bo na njih vladal red. Nered namreč ustvarja dodaten občutek utesnjenosti in vizualno zmanjša prostor.

Premišljena umestitev elementov – Od funkcionalne razporeditve izbranih elementov in dobrega izkoristka prostora je odvisno, kako se bomo v njem počutili. Med posameznimi elementi in tudi pred njimi je treba zagotoviti neoviran dostop in uporabo. Sami lahko izračunamo, koliko prostora potrebujemo, da se sklonimo, obrnemo … Na splošno velja, da ga mora biti med kadjo oziroma prho in steno najmanj 70 do 100 centimetrov, da se lahko kolikor toliko udobno obrišemo in oblečemo. Približno meter potrebujemo, da se lahko za umivalnikom neovirano sklonimo, ko si umivamo zobe, na primer. Funkcionalnost narekuje razporeditev najmanjših elementov pri vhodu v kopalnico, nato sledijo večji: v kopalnici podolgovate oblike tako začnemo z umivalnikom, sledi školjka, nato prha ali kad. V prostoru z drugačnim tlorisom razmislimo, kako bi izkoristili kote – v enega morda lahko umestimo školjko, v drugega umivalnik.

Vrata naj se odpirajo navzven – Praviloma se vsa vrata odpirajo v prostor, v katerega vstopamo, a če imamo majhno kopalnico, je to pravilo nesmiselno. Potem za vrati oziroma v njihovi bližini ne moremo postaviti ničesar. Pri prenovi je zato smiselno zamenjati vrata (in podboje, seveda).

Kabina za prhanje namesto kadi – V majhni kopalnici je največkrat komaj dovolj prostora za kad običajnih mer, o masažni lahko le sanjamo. A to še ne pomeni, da si ne moremo privoščiti vodne masaže – izberemo lahko kad, ki je z ene strani delno zaprta s stekleno steno, na steno pa namestimo navpično prho z masažnimi šobami, stropno deževno prho ... Če kad zavzame preveč prostora, jo nadomestimo s kabino za prhanje, ki združuje prhanje in savnanje.

Namesto kabine za prhanje le prha na steni in odtok v tleh – Kabina za prhanje, pa naj bo še tako majhnih mer in polkrožne oblike, bo v majhni kopalnici delala gnečo. Na splošno sicer velja, da je za majhno kopalnico primernejša kvadratna ali pravokotna; polkrožne namreč zavzamejo podobno veliko površino, a je v njih na voljo manj prostora za prhanje. Da bo v majhni kabini tesno že enemu, kaj šele dvema, je razumljivo. Če napeljave dopuščajo, na steno ali v strop pritrdimo prho, tik ob steni pri tleh pa uredimo kanaleto. Ustrezen naklon in ena steklena stena bosta zadostovala, da po prhanju ne bomo imeli povsod poplave. Pri zasteklitvi poskrbimo, da bo steklena stena delovala kot del prostora in ga ne bo navidezno pomanjšala.

Barve in vzorci – Tako kot v drugih prostorih je tudi v kopalnici, še zlasti majhni, zelo pomemben ustrezen izbor barv. Bolj kot temne in žive, ki ustvarjajo občutek utes­njenosti, so primernejše svetle, umirjene, ki prostor navidezno povečajo. Popestrimo in poživimo jih z dodatki in vzorci, denimo s keramično borduro v kontrastni barvi. A tudi pri svetlih moramo biti pozorni; svetel strop je sicer videti višji, a ravno zaradi tega lahko dobimo vtis, da je prostor še manjši, kot je v resnici. To seveda ne pomeni, da mora biti strop temen, lahko je le za odtenek ali dva temnejši kot stene. Zanje velja, kot že rečeno, da svetlejše ko so, večji bo videti prostor.

Razsvetljava – Majhna kopalnica bo na videz večja tudi s premišljeno načrtovano osvet­litvijo. Včasih bo zadostovalo že pravilno nameščeno svetilo pri umivalniku, najboljše učinke pa dosežemo z ambientalno osvetlit­vijo vseh temnih kotičkov in polic, v katere vgradimo svetila. Še zlasti učinkovite so luči pri ogledalu nad umivalnikom – ogledalo naj bi bilo osvetljeno tako z leve kot z desne strani, in sicer z razpršeno svetlobo, ki na obrazu osebe, stoječe pred ogledalom, ne bo ustvarjala senc. Luči, nameščene nad ogledalom in pod njim, pa bodo svetlobo razpršile po prostoru. Dobro oziroma pravilno osvetljeno ogledalo bo v majhni kopalnici nadomestilo osrednjo stropno luč, sicer pa velja, da naj bodo vidna svetilna telesa manjših mer, priporočljivo je tudi, da imajo možnost regulacije moči svetlobe.