Slovenska cesta je bila v preteklosti že nekajkrat poskusno zaprta za osebni promet, zdaj pa si mestni urbanisti prizadevajo najti rešitev, ki bi pomenila trajno omejitev prometa na javnega ali njegovo odpravo od Ajdovščine do Kongresnega trga, morda celo po vsej dolžini. V galeriji Kresija si lahko obiskovalci do 1. decembra ogledajo različne vizije preobrazbe Slovenske ceste do leta 2020, ki so jih pripravili v štirih arhitekturnih birojih. Od 3. decembra bodo urbanistično-arhitekturne rešitve birojev Dekleva-Gregorič arhitekti, Bbiro – Katušič Kocbek arhitekti, Sadar + Vuga arhitekti ter Scapelab & Arhitekti Dobrin teden dni na ogled na prostem še na Kongresnem trgu.

Rešitev birojev Scapelab in Arhitekti Dobrin

Med rešitvami najbolj izstopa vizija birojev Scapelab in Arhitekti Dobrin. Da bi se Slovenska cesta iz transportnega koridorja spremenila v odprt javni prostor, bi po njihovem prepričanju morali osrednji del zapreti za ves promet – avtobusni pasovi bi potekali le po notranjem ringu.

Med preobrazbo bi cesta izgubila prometno-tehnične elemente, prostor pa bi poenotili z barvanjem tlaka. Pridobila bi samosvojo identiteto, sodobno in drugačno od starega mestnega jedra.
Sledili bi ključni posegi v urbani prostor – z namestitvijo nove urbane opreme in zasaditvijo visokih dreves. Cesta bi se postopoma razvila v javni prostor velikih dimenzij, na njej pa bi organizirali razne dogodke (koncerte in druge predstave na prostem). Prej zapostavljeni prostori ob prometnici bi z minimalnimi posegi postali živa programska središča.

Območje Ajdovščine bi zaživelo v prepletu razširjenega Argentinskega parka in stopničastega trga (z veliko klopmi, mizami in sedišči), problematičen podhod Ajdovščina pa bi postal sodobno podmestje z mestnim kinom.
Predstavljalo bi tudi potencial za razvoj novih programov. Tam bi lahko postavili novo infotočko, mestni kolesarski center, dnevni otroški in rekreacijski center (na eni od vizij so celo smučarji tekači).

Rešitve ostalih arhitekturnih birojev si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.deloindom.si.