Na njej so predstavljeni urbanistični in arhitekturni projekti iz obdobja nekdanje Jugoslavije, ki jih uvrščamo v obsežno poglavje modernizacije. "Modernizacija je bila v času socialistične Jugoslavije predstavljena enoznačno kot vsakodnevni veliki skupni dosežki, ki naj bi razkrivali naprednost delavskega samoupravljanja in bili ljudem v ponos. Življenje Jugoslovanov so tako zaznamovali megalomanski, skoraj utopični projekti na področju industrije, energetike, prometnih povezav, urbanizma. Na drugi strani je socialistični utopizem danes pogosto sinonim oz. "izvirni greh" za neustrezno strukturo gospodarstva, ekološke probleme in socialna trenja," so zapisali ob predavanju v UGM.

Razstava predstavlja karakteristične arhitekturne in urbanistične prakse socialističnega obdobja v odnosu do socialnega konteksta, v katerem so nastajale, in opredeljuje njihovo aktualno podobo ter značaj.

Arhitektka Maruša Zorec, ki je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer od leta 2007 predava kot docentka, je avtorica številnih arhitekturnih in urbanističnih realizacij, za katere je bila večkrat nagrajena. Med njimi so uspešne prenove historičnih objektov po Sloveniji, ki jih zaznamuje spoštljiv odnos do arhitekturne dediščine, na primer kompleks vile Ventrelli v Seči pri Portorožu (z Ano Kučan in Robertom Potokarjem), grad Ravne na Koroškem (z Mašo Živec in Ano Kučan), Vetrinjski dvor v Mariboru (z Matjažem Bolčino), trg in zunanji oltar pred romarsko cerkvijo na Brezjah (z Martino Tepino), grajska pristava v Ormožu (z Mašo Živec in Žigo Ravnikarjem), 2007-2011). Za ureditev trga pred brezjansko cerkvijo je leta 2009 prejela Plečnikovo nagrado, mednarodno nagrado Piranesi in Plečnikovo medaljo za prenovo Vetrinjskega dvora leta 2010 in 2011, letos pa nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu.