Lens je za izpostavo muzeja leta 2004 izbrala francoska vlada. Lens, ki je komaj uro vožnje s hitrim vlakom oddaljen od Pariza, je namreč ponudil sijajno lokacijo z dvajsetimi hektari za gradnjo primernih površin v bližini avtoceste, ki Francijo povezuje z Nizozemsko in Belgijo.

Mesto se sicer od zaprtja zadnjega premogovnika leta 1990 spopada s problemom brezposelnosti, zato je takšna kulturna oživitev nekdanjega rudarskega središča dobrodošla popotnica za lokalno gospodarstvo. To si od boemskega kulturnega turizma lahko veliko obeta – predvidevajo, da vsaj pol milijona obiskovalcev na leto.

Kompleks Louvre-Lens, ki obsega pet futurističnih stavb iz stekla in aluminija, so načrtovali v japonskem arhitekturnem biroju Sanaa, postavljen pa je v središče parka, ki ga je kot prostor sprostitve uredila krajinska arhitektka Catherine Mosbach. Arhitekta Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, gonilni sili biroja, sta leta 2010 za svoje delo prejela prestižno Pritzkerjevo nagrado.

Zanju velja, da raziskujeta arhitekturo kot neskončen prostor, ki ga izpolnjujejo svetloba, lahkost, in. Odkrivata nove koncepte gravitacije v arhitekturi in ji določata nove meje – vse to sta pokazala tudi v Lensu.

Kakšni materiali se prepletajo v skromni in diskretni arhitekturi in kako so v novem muzeju postavljena umetniška dela, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.