Veliko mestnih občin v Sloveniji se ukvarja s prenovo urbanih območij, pri čemer se soočajo z vprašanji, kot so, kako združiti želje in pobude lokalnih prebivalcev z vizijo razvoja mesta in jo s tem obogatiti in podkrepiti, kako manjši posegi in pobude gradijo dolgoročno vizijo mesta, kako lahko nevladne organizacije podprejo regeneracijo mesta, kako povezati prebivalce in odločevalce pri prenovi mestnega predela in podobno.

Skupina za prenovo in oživitev soseske Planina, ki je v kranjski soseski Planina v začetku leta začela z aktivnostmi prenove, se je z jesenjo pod imenom Pisarna prenove soseske Planina vzpostavila kot pisarna lokalne prenove po zgledu primerljivih mednarodnih sosesk. V projektu prenove sodeluje pet oddelkov kranjske občinske uprave, štiri krajevne skupnosti, številne nevladne organizacije in skupina prebivalcev soseske Planina, ki ugotavljajo stanje in kakovost bivanja na Planini, oblikujejo skupnostne rešitve ter celostni načrt prenove in oživitve naselja. Konec maja so zaključili prvi sklop delavnic in izvedbe manjših urbanističnih projektov, ki so jih s pomočjo strokovnjakov vodili stanovalci soseske, zdaj pa začenjajo z drugim sklopom delavnic in dogodkov.

"Stanovanjska soseska Planina v Kranju ima več kot 150 večstanovanjskih zgradb in več kot 4300 stanovanj. V soseski živi četrtina vseh prebivalcev Mestne občine Kranj in je razglašena za degradirano urbano območje, tj. območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njegovo oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo. Po 45 letih, odkar je bil položen temeljni kamen za izgradnjo soseske, je ta potrebna temeljite fizične in socialne prenove. Mestna občina Kranj je ena izmed prvih in redkih slovenskih mest, ki se je problema lotila celostno in skupnostno," pojasnjujejo v Pisarni prenove soseske Planina.

Prenovljeno otroško igrišče

Eden prvih korakov v tej smeri je bila nova ureditev Krtkovega otroškega igrišča na Planini, ki ni zgolj klasično otroško igrišče, ampak predstavlja tudi prostor za posedanje in druženje. Pri oblikovanju igrišča so že od začetka sodelovali okoliški prebivalci. Projekt je, kot pravijo v Pisarni prenove soseske Planina, dober primer skupnostnega urejanja javnega prostora, v katerega so hkrati vključeni okoliški prebivalci kot glavni uporabniki prostora, predstavniki lokalne samouprave in strokovnjaki različnih področij. Na podlagi predlogov stanovalcev, lokalne skupnosti in oblikovalcev je nastal načrt krajinske ureditve otroškega igrišča. Okoliški stanovalci pa so sodelovali tudi pri sami gradnji igrišča. "Ob pomoči vrtnarjev in krajinskih arhitektov so zasadili in uredili zelenico otroškega igrišča, špičili količke, postavljali ograjico okoli hribin, barvali opozorilne tablice, označili nove rastlinske vrste, oblikovali hribine," še pojasnjujejo in dodajajo, da zasnova igrišča sledi prostorski razporeditvi obstoječih dreves, izhaja pa iz organske forme linije med zatravljenim in prodnatim območjem. "Zelene hribine, ki so glavni motiv celotnega igrišča, se zajedajo v osrednjo odprto ploskev in tako ustvarjajo organsko oblikovan rob, ki skupaj z obstoječim drevjem in novo zasaditvijo grmov predstavlja zeleni okvir igrišča in hkrati varovalni pas, ki blaži hrup, ki nastaja med igro," še pravijo v Pisarni prenove soseske Planina.