Gre za seznam sort sadnih rastlin, ki jih slovenska stroka priporoča za klimatske in talne razmere, s kakršnimi imamo opraviti v Sloveniji. Z besedilom in fotografijami je predstavljenih 315 sort različnih vrst sadja, od tega 39 novih. Novosti je največ pri jablanah in jagodah, sledijo pa jim malina, rdeči ribez, sliva, oreh, leska, kostanj in figa. Pri drugih sadnih vrstah ni novih sort v primerjavi z izborom izpred štirih let.

Glavna kriterija odpornost in tržna zanimivost

Sadni izbor ne pomeni nikakršne omejitve ne za ljubiteljske sadjarje ne za tržne pridelovalce, ker pa sta glavni kriterij za uvrstitev nanj odpornost in tolerantnost sorte na negativne okoljske dejavnike in različne glivične okužbe, lahko bistveno pripomore k dobri odločitvi. Poleg odpornosti je pomembno merilo za uvrstitev na seznam tržna zanimivost. Pri jablani, ki je na Slovenskem najbolj razširjena sadna vrsta, so avtorji sadnih izborov pred osmimi leti oblikovali ločeno skupino na škrlup odpornih sort, ki so zanimive predvsem za ekološke pridelovalce in ljubiteljske sadjarje, ki si ne žele škropljenja. Posebno skupino predstavljajo tudi stare jablanove sorte, v zadnji sadni izbor pa je vključena še skupina jablan stebričaste rasti (ljudje jih poznajo tudi kot balerinke), ki so zaradi ozke in pokončne oblike rasti primerne tudi za najmanjše vrtove.

Večstoletna tradicija izborov

Tovrstni seznami priporočenih sort sadnih rastlin imajo pri nas že večstoletno tradicijo z zametki v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske s konca 17. stoletja. V zadnjem obdobju se sadni izbor preverja vsaka štiri leta, izhodišče za novega pa je vedno že obstoječi, ki je dopolnjen s sortami, odbranimi na podlagi večletnega preizkušanja v nasadih pri nas, njegov koordinator pa je kmetijski inštitut Slovenije. Sadni izbor za Slovenijo 2010 je uredil Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta. Priročnik je manjšega formata mehke vezave, ima 215 strani, stane 16,90 evra, kupiti ali naročiti pa jo je mogoče pri založbi Orbis in v vseh bolje založenih knjigarnah.