Odločitev, da si bomo postavili savno v intim­nem zavetju doma, izhaja iz vse hitrejšega tempa življenja, ko imamo malo časa za lastno razvajanje. Ker je savnanje priporoč­ljivo dva- do trikrat na teden, se marsikdo odloči, da si bo savno postavil doma, kjer mu bo vedno na razpolago in kjer si bodo vsi družinski člani, morebiti pa tudi gostje, privoščili sprostitev. Za domačo uporabo so bolj kot parne turške, v katerih se ustvarja precej vlage, primerne suhe finske ali infrardeče savne, ki oddajajo v okolico zelo malo vlage in jo predvsem nekoliko segrejejo. Razlog za tak nakup je lahko tudi zdravstvene narave. Zlasti redna uporaba infrardeče savne, dvakrat do trikrat na teden, po nekaterih podatkih zmanjša možnost različnih obolenj od prehladov do kardiovaskularnih težav. »Njena prednost je tudi globinsko delovanje, saj toplota prodira v tkivo. Uporabljajo jo lahko starejši ljudje, otroci, astmatiki, ljudje z visokim krvnim tlakom, skratka tisti, za katere se uporaba finske savne odsvetuje zaradi zahtevne klime,« pravi Rok Gregor iz podjet­ja Gregor.

Ker podjetja izdelujejo savne tudi po naročilu, zanje ni težko najti prostora v stanovanju, hiši ali pred njo. Lahko jo postavimo v kopalnico, klet, na podstrešje ali na teraso oziroma trato pred hišo. Katero bomo izbrali, je odvisno od več dejavnikov, kot so primeren prostor, jakost električnega toka, izolacija objekta in podobno. Finska savna je primerna za tiste, ki jim ustrezata visoka temperatura, od 70 do 110 stopinj Celzija, in majhna relativna vlažnost, od 5- do 20-odstotna. Deluje nam­reč po principu ogrevanja zraka v prostoru s pečjo in razgretim kamenjem. Za tiste, ki ne marajo prevelike vročine, je primernejša infrardeča, v kateri je temperatura od 40 do 60 stopinj Celzija, deluje pa po principu neposrednega segrevanja telesa z IR-grelniki.

Umestitev v prostor

»V hiši jo lahko postavimo v prostor, ki ga uredimo kot domači velnes, kopalnico ali preprosto v sobo, kjer je dovolj prostora zanjo. Finska savna potrebuje primerno vodoodporno talno oblogo (keramika, kamen ...), zaželeno je, da sta v bližini prha in trifazni (380-voltni) priklop. Infrardeča savna je za umestitev precej manj zahtevna, saj lahko stoji v kateremkoli prostoru, potrebuje le ravna tla (ne glede na talno oblogo) in običajno 220-voltno vtičnico,« pojasni Rok Gregor. Aleš Štrus iz podjetja Savne Štrus doda: »Pri današnjih možnostih načrtovanja in uporabe sodobnih materialov se vse več strank odloča, da je savna hkrati sodoben kos pohištva, ki popestri ambient in mu poveča vred­nost. Vedno manj ljudi jo vgradi v kletne prostore, saj arhitekti večini že pri načrtovanju hiše predvidijo prostor za savnanje in sprostitev.«

Vsako savno, ki je primerna za vgradnjo v stavbi, lahko postavimo tudi na prostem, a je dobro, da ima stene iz masivnejšega lesa. Če jo hočemo imeti pred hišo, moramo najprej postaviti temeljno ploščo in pripeljati elektriko. Še najpomembnejše pa je, da jo zavarujemo pred dežjem in vlago. Nad savno postavimo streho, poleg tega zunanje stene zaščitimo s premazi ali izolativnimi materiali.

Ne le da je priporočljivo, da so tla v okolici savne vodoodporna, razen pri infrardeči, primerna mora biti tudi električna napeljava. Ta je odvisna od velikosti savne in z njo povezane moči peči. Pri pečeh moči do šest kilovatov, ki jih uporabljamo za manjše savne za večinoma dve osebi, se najpogosteje uporablja enofazni tok, pri pečeh večje moči pa trifazni. »Načeloma je tako, da za kubični meter prostornine potrebujemo kilovat moči peči. Za savno, ki meri dva krat dva metra in je visoka približno dva metra, bi torej potrebovali osemkilovatno električno peč. Zanjo je potreben trifazni električni tok. Za manjše savne prostornine tja do štiri kubične metre ali za infrardeče savne, je dovolj enofazni,« pove Vlado Pivec iz podjetja Steelplast.

Velikost savne

Velikost savne je odvisna od števila ljudi, ki jo bodo uporabljali. Da bi se v finski udobno počutila dva, mora biti velika vsaj 200 krat 150 centimetrov. Takšna velikost omogoča tudi udobno ležanje, ne le sedenje. Za štiri pa sta idealni meri 220 krat 220 centimetrov. V obeh primerih zadošča višina 200 centimetrov. Infrardeče savne ne potrebujejo toliko prostora, saj v njih navadno ne ležimo. Za dva uporabnika je tako dovolj, če je velika 150 krat 110 centimetrov, ob višini 200 centimetrov. »V finskih savnah se lahko hkrati savna toliko ljudi, kolikor jih pač gre vanjo. Če vsi sedijo, jih je lahko več. A ljudje v savni raje ležimo. Zato v manjše, v katerih lahko udobno ležita dva, navadno namestimo eno fiksno in še eno izvlečno klop dolžine približno 200 centimetrov. Savna je tako velika vsaj tri kvadratne metre. Če jo bo hkrati uporabljalo več ljudi, pa potrebujemo več klopi, fiksnih in izvlečnih, zato mora načeloma meriti štiri kvadratne metre ali več. Seveda pa je vse odvisno od prostora, ki je na voljo. Zato so lahko savne tudi prav majcene, na primer z eno klopco za sedenje in pečjo,« doda Vlado Pivec.

Začetna naložba

Tudi cene so odvisne od različnih dejavnikov. Vsako podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo, ponuja savne po drugačnih cenah. V podjetju Gregor lahko dobavijo finsko savno že za 2000 evrov. V to ceno so všteti leseni del, peč, dostava in montaža. Infrardeča pa pri njih stane od 1500 evrov naprej. Pri podjetju Savne Štrus je treba za osnovno finsko savno za domače potrebe odšteti od 3000 evrov navzgor. V podjetju Steelplast pa cena 200 krat 159 krat 200 centimetrov velike finske savne ne bi smela preseči 1500 evrov. »Cena je odvisna od tako številnih dejavnikov, da je težko kar reči, kolikšna je. Najprej je pomembna vrsta lesa. Najpogosteje uporabljamo skandinavsko smreko, ki je cenovno ugodnejša, lahko pa tudi dražji les, kot so cedra, trepetlika ali zelo dragi tik. Notranja oprema (klopi, naslonjala, ograja za peč ...) je običajno iz lipovega ali jelševega lesa. Cena je odvisna tudi od peči. Vendar ne od njene moči, ampak je razlika v tem, ali ima integrirano ali zunanjo regulacijo, ali ima vgrajeni uparjalnik ali ne in podobno. Pomembna je tudi vrsta osvet­litve, morebitni dodatni notranji elementi in podobno,« pojasni Vlado Pivec.

Cena električne energije

V finski savni se uporabljajo peči moči od treh kilovatov in vse do 24 kilovatov, a so te namenjene za večje javne savne, ne domače. Za doma so večinoma primerne peči moči šest ali osem kilovatov. Potrebna stikala za upravljanje temperature so lahko že na peči, lahko pa je nadzorna plošča na zunanji steni. Pri infrardečih savnah so klasične infrardeče grelnike v zadnjem času izpodrinile novejše infrardeče karbonske plošče, ki jih krmilimo z nadzorno ploščo zunaj savne. Nameščene so na stene in pod noge.

Od moči peči je odvisno, koliko električne energije bomo porabili za savnanje. Vendar moramo savno najprej pripraviti. Kako dolgo se ogreva, je odvisno od njene velikosti, moči peči, izoliranosti kabine in podobno. Povprečno traja približno pol ure, a se pri vsaki izvedbi finske savne malo razlikuje. »Finska savna je pripravljena za uporabo v približno 30 do 40 minutah. Moč peči je odvisna od velikost savne, površine stekla v njej, količine kamenja v peči in kroženja zraka. Ko upoštevamo vse dejavnike, določimo primerno moč in tip peči glede na izkoristek. Za dve uri savnanja v povprečni domači savni bomo porabili za približno štiri evre električne energije,« pravi Aleš Štrus.

Tudi Rok Gregor zatrdi, da strošek delovanja ni ovira. Če segrevamo finsko savno na temperaturo 80 stopinj Celzija, za to po njegovih besedah potrebujemo od pol ure do 45 minut. »Ker se peč v savni vklaplja in izklaplja glede na nastavljeno temperaturo, je strošek električne energije za eno savnanje manj kot evro,« izračuna Gregor. Vlado Pivec pa še doda: »Infrardeče savne predgretja ne potrebujejo. Poraba pa ni odvisna od tega, koliko ljudi je v savni, ampak od tega, kako dolgo je vključena peč.«

Tudi vzdrževanje ni velik strošek. Pri finskih savnah lesene dele zgolj obrišemo z vlažno krpo, poleg tega je priporočljivo, da enkrat na leto očistimo kamne v peči. Tudi pri infrardečih savnah je dovolj, da obrišemo les z vlažno krpo, drugega vzdrževanja pa ni.

Domača ali javna savna

Savne so namenjene dobremu počutju, sprostitvi in zdravju, saj povečajo cirkulacijo krvi in s tem vplivajo na boljšo prekrvitev, dobrodejno vplivajo na ledvice, ki zaradi vročine izločajo soli in druge odpadne snovi, ter na revmatična obolenja in prehlade. Zato njihovo uporabo priporočajo tudi do trikrat na teden. Če bi tolikokrat obiskali javno savno, v katero je vstopnina približno 20 evrov, bi na leto porabili 3120 evrov. Vendar se redkokdo v javno savno odpravi trikrat na teden, prej trikrat na mesec. V tem primeru bi plačali 720 evrov, če seveda nimamo sezonske vstop­nice s popustom, ki stane 480 evrov na leto. Domača savna je zaradi začetne naložbe sicer dražja, a omogoča intimnost, ki je v javni ni. Strošek pa se hitro povrne, če jo pogosto uporablja več družinskih članov.