Kar 62 odstotkov naše države je pokrite z gozdovi, v katerih je približno 320 milijonov kubičnih metrov lesa. »Les je bil stoletja sopotnik človeka, kar še zlasti velja za naše prednike. Tako kot je bil nekoč dragocen, postaja pomemben tudi za današnji čas, ko iščemo rešitve za posledice onesnaževanja okolja in podnebnih sprememb. Od vseh gradiv je les najbolj plemenit material, saj omogoča ohranjati standard in tehnološki razvoj z najmanjšim vplivom na človeka in okolje. Njegov pomen za prihodnost človeštva je zato še bistveno večji kot kdaj prej,« pravi profesor dr. Franc Pohleven, pobudnik prireditve Čar lesa, in dodaja, da je Slovenija gozdnata dežela in da je lesno bogastvo neizmerna priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varčno in do okolja prijazno. S pospešeno predelavo lesa in povečano uporabo lesnih izdelkov bi lahko po njegovih besedah uspešno izšli iz gospodarske in okoljske krize. Kot ugotavlja, smo se pomena lesa zavedeli šele zdaj, ko je naše gozdove prizadel žled. Po njegovih besedah bi morali na ravni države sprejeti ukrepe, da bi les dobil bonitete, ki si jih zasluži. Les zmanjšuje izpust CO2, predelava lesa in uporaba lesnih izdelkov je za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov bistvena in lahko najbolj pripomore k normalizaciji podnebja. »Za prihodnost in obstanek človeštva bo les odločilen, pa ne le kot energent, ampak zlasti kot gradivo za objekte in izdelke (v gradbeništvu se porabi od 40 do 50 odstotkov vse energije). Drevesa namreč med rastjo iz zraka absorbirajo ogljikov dioksid, ki je nato v obdobju uporabe še naprej uskladiščen v lesnem izdelku. Po drugi strani pa je proizvodnja izdelkov iz lesa energetsko nepotratna in prispeva k manjši porabi energije. Mlajše generacije in družba nasploh se tega dejstva vse premalo zavedamo,« poudarja sogovornik. Izdelke iz lesa bi po njegovem morali poceniti, kot se spodobi za njihove dobre vplive, ki jih imajo na okolje. »Ni logično, da je betonska hiša cenejša od lesene,« razmišlja dr. Pohleven.

Če je les pravilno uporabljen, je lahko trajen material. To dokazujejo kozolci in leseni mostovi. Teh si sicer na razstavi Čar lesa ne moremo ogledati, lahko pa si zato ogledamo njihove miniaturne različice (Petričev stog, Reberški, Simončičev in Zidarjev toplar), ki jih izdeluje Damjan Popelar. Iz lesa, kot se lahko prepričamo v Cankarjevem domu, nastajajo najrazličnejši unikatni izdelki. Zanimiv podatek, ki ga dobimo ob ogledu, je, kakšen je njihov prispevek k zmanjšanju izpusta CO2. Recimo lesena pisalna miza Hirvi iz topolovine in orehovine, ki jo je oblikoval in izdelal Simon Bregar, prihrani izpust 66 kilogramov CO2. Enako ugoden vpliv ima miza Popolni kvadrat iz različnih vrst lesa, zamisel oblikovalca Janeza Suhadolca. Poleg tega masiven lesen izdelek bivalno okolje oplemeniti in ni zgolj še en uporabni predmet. To dokazuje tudi razstava, saj je na njej prikazan pester nabor izdelkov, od miz, različno velikih stolov, klopi, pribora do lesenega kolesa, luči in lesenih cokel (te prispevajo k zmanjšanju izpustov tri kilograme CO2).

Odnos do lesa in izdelkov iz njega se je v zadnjih letih spremenil, ljudje se zavedajo, kak­šen vpliv ima na njihovo bivanje in zdravje. Po besedah Pohlevna je v primerjavi s pred šestimi leti, ko so prvič organizirali razstavo Čar lesa, veliko bolj pozitiven, ljudje in že otroci v osnovnih šolah so veliko bolj ozaveščeni o pomenu tega daru narave. Del te spremembe lahko pripišemo tudi omenjeni razstavi in prireditvi, meni sogovornik. A veliko bo treba še narediti, poudarja, povpraševanje po lesenih izdelkih lahko pospeši tudi proizvodnjo iz lesa. Delček v tem mozaiku pa je morda lahko mednarodni dan lesa, ki ga je Pohleven predlagal za 13. maj. In zakaj prav ta datum? »Leta 2009 smo 13. maja v Cankarjevem domu prvič organizirali prireditev Čar lesa, v okviru katere je potekala razstava, na kateri so bili prvič predstavljeni lesni izdelki, ki so imeli označeno, koliko v življenjskem ciklu prispevajo k zmanjšanju izpusta CO2,« odgovarja sogovornik. Poleg tega maja na severni polobli v gozdovih najbolj intenzivno nastaja les. »Zato je dan v maju najbolj primeren, da poudarimo pomen lesa za okolje in človeka. Les je pomemben kot čist zrak in čista voda. S predelavo lesa v izdelke in objekte najmanj vplivamo na okolje. Les je edino gradivo, ki ob umni rabi znatno prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov in je pomemben dejavnik v boju proti podnebnim spremembam,« še poudarja sogovornik, ki je prepričan, da si zaradi naštetih dejstev les zasluži, da se ga spomnimo vsaj en dan v letu.