Polarizacijski televizorji 3D
To seveda ne pomeni, da so izdelovalci televizorjev vrgli puško v koruzo. Nasprotno, napredek ne miruje in ena od najodmevnejših letošnjih novosti so televizorji 3D s polarizacijskimi očali.
Poleg pomanjkanja zanimivih vsebin so namreč največja ovira za prodor televizorjev 3D razmeroma draga očala LCD. Poleg televizorja dobimo par ali največ dva, kar je seveda precej omejujoče, še zlasti če se spomnimo, da večina filmskih uspešnic, posnetih v 3D-tehnologiji, sodi v razred družinskih filmov, pa tudi športne prenose si marsikdo rad ogleda v družbi.

LG zato stavi na televizorje s tehnologijo cinema 3D, pri katerih za ogled filmov in oddaj 3D zadostujejo cenena polarizacijska očala (pravijo jim tudi pasivna, v nasprotju z očali LCD, ki so aktivna). LG svojim televizorjem priloži štiri pare, dodatna pa lahko kupite po deset evrov za par. Polarizacijska očala v primerjavi z očali LCD niso samo cenejša, temveč tudi svetlejša in skoraj ne vplivajo na svetlost in kontrast slike, poleg tega pri njih ni utripanja, ki ga nekateri zaznajo pri očalih LCD. Za povrhu so lažja in udobnejša, pa še baterij ni treba menjati.

Pri televizorjih, pri katerih so potrebna očala LCD, se na zaslonu izmenjujeta sliki za levo in desno oko in sta zato lahko v polni visoki ločljivosti, pri televizorjih s polarizacijskimi očali pa sta na zaslonu hkrati obe (sode vrstice vidi eno oko, lihe pa drugo), zato je ločljivost načeloma za pol manjša. Na srečo to zaradi narave trirazsežnega prikazovanja skoraj ni opazno. Še več, slika je lahko videti celo ostrejša, saj nekatera očala LCD ločljivost opazno poslabšajo.

3D brez očal
Polarizacijska očala so očitno korak v pravo smer, a televizorji 3D se bodo zares uveljavili šele, ko jih bo mogoče gledati brez posebnih očal. V manjšem merilu lahko 3D tako vidimo na novem Nintendovem žepnem igralniku 3DS in dveh pametnih telefonih, HTC Evo 3D in LG optimus 3D, v trgovinah, za zdaj sicer samo japonskih, pa so že prvi televizorji z avtostereoskopskim zaslonom. Toshiba že nekaj mesecev prodaja dva manjša, 30- in 51-centimetrska modela, decembra pa prihaja tudi 140-centimetrski. Le prehitro se ne smete veseliti, kajti stal bo okoli 8000 evrov in poznavalci pravijo, da bo postala tehnologija zrela in za širši krog uporabnikov cenovno dostopna šele čez pet do deset let.

3D brez televizorja
Z naglavnimi prikazovalniki so v preteklosti poskušali že mnogi, a še nikomur ni zares uspelo. Bo tokrat Sonyju z »osebnim prikazovalnikom 3D« HMZ-T1? Njegova največja prednost pred dosedanjimi modeli, ki jih je med drugim pokopala slaba ločljivost, sta vgrajena zaslončka OLED z visoko ločljivostjo (1280x720 pik). Z osebnim prikazovalnikom na glavi lahko gledamo filme 3D, kot bi sedeli v kinodvorani, odlično pa se menda izkaže tudi pri igranju videoiger. Stal bo okoli 600 evrov, v trgovine, za zdaj samo japonske, pa bo prišel novembra.

Pametni televizorji
Vsebin, s katerimi bi lahko izkoristili televizorje 3D, je za zdaj še malo, zato pa je toliko več tistih, s katerimi lahko izkoristimo pametne televizorje. Vse več je namreč modelov, ki jih lahko priključimo v internet in domače računalniško omrežje. Pravzaprav lahko z nekaterimi najnovejšimi televizorji v dobršni meri nadomestimo osebni računalnik, saj lahko z njimi brskamo po spletu, pošiljamo e-pošto, klepetamo s prijatelji na facebooku ali skypu, gledamo videoposnetke na youtubu, igramo spletne igre …

Sony, Philips, Samsung, Panasonic, LG, Sharp, Loewe in kar je še velikih izdelovalcev televizorjev skoraj tekmujejo med seboj, kateri bo ponudil »pametnejši« televizor, torej takšnega, ki bo na preprost način omogočal več »računalniških« opravil. Z njimi se hitro uresničuje že dolgo napovedovana vloga televizorja kot osrednje domače avdio-video-komunikacijske naprave.

Televizorji leta
Kot že vrsto let doslej so tudi letos uredniki evropskih strokovnih revij s področja videa in zabavne elektronike podelili nagrade EISA. Poglejmo, kateri televizorji so se letos okitili z nazivom najboljšega v Evropi.

Med plazemskimi modeli je laskavi naziv dobil Panasonic Viera TX-P50VT30, ki je po mnenju marsikaterega strokovnjaka trenut­no sploh najboljši televizor, vsaj po kakovosti slike. Seveda podpira 3D in ga je mogoče povezati v internet. S 127-centimetrskim zaslonom stane približno 2000 evrov.

LCD-televizor leta je Sony Bravia KDL-55HX920, ki prav tako podpira 3D in ga lahko povežemo v internet. Uporabimo ga lahko celo kot imeniten videotelefon, saj ima mikrofon in kamero. Model s 140-centimetrsko diagonalo si lahko omislite za 3000 evrov.

Najboljši televizor 3D je Philips 46PFL9706. Od tekmecev ga loči Philipsova tehnologija ambilight, ki v skladu s sliko na zaslonu nežno osvetli steno za televizorjem in omogoči prijetnejšo gledalsko izkušnjo. 117-centimetrski model stane 2500 evrov.

Najboljši pametni televizor je Loewe Individual 46 Compose 3D. Nagrado si je prislužil zaradi pametnega povezovanja z drugimi ustrezno opremljenimi Loewejevimi modeli. Če bi na primer radi zvečer film do konca pogledali v spalnici, v dnevni sobi samo pritisnemo na tipko za pavzo in ogled nadaljujemo v spalnici. Vaš je lahko za dobrih 5000 evrov.

Če se vam omenjeni štirje zdijo predragi, si oglejte Samsung UE40D6500, nagrajenca v razredu cenovno ugodnih televizorjev. 102-centimetrski model stane okroglih 1000 evrov. Kljub ugodni ceni po zmogljivostih ne zaostaja za dražjimi modeli, kot zanimivost pa omenimo, da ga lahko krmilite kar s pametnim telefonom.

Vsem, ki jim veliko pomeni varovanje okolja, je namenjen Philipsov model 46PFL6806, evropski »zeleni« televizor leta, saj od vseh porabi najmanj energije, za povrhu pa pri izdelavi uporabljajo snovi, ki jih je mogoče reciklirati oziroma najmanj obremenjujejo okolje.