Jedilni pribor iz nerjavnega jekla naj bi imel oznako 18/10, kar pomeni, da je nerjavnemu jeklu primešano 18 odstotkov kroma in 10 odstotkov niklja. Krom in nikelj zagotavljata trdnost, odpornost proti rjavenju, potemnit­vi in lesk. Po obliki in videzu je danes izbira ogromna. Pribori klasičnih oblik so po besedah Tatjane Arh, vodje maloprodaje v trgovini Srebrna žlica, nekoliko večji in zato tudi težji. Moderni, ki sledijo trendom pri notran­jem opremljanju, so bistveno manjši, tanjši in elegantnih oblik. Na primer, nož klasične oblike je iz dveh delov, modernejšega dizajna pa iz enega dela, tanek in lahek, tudi žlica je precej manjša. Tako kot pri nakupu drugih stvari po besedah sogovornice tudi pri nakupu jedilnega pribor velja nasvet »preskusi, preden kupiš«. Vsak kos je treba prijeti v roko, priporoča sogovornica, sesti nam mora v roko, ne sme se nam zdeti pretežek. Teža in velikost jedilnega pribora sta stvar okusa posameznika, še dodaja. Podobno velja za oblike, ki so lahko povsem klasične, izčiščene ali pa bogato dekorirane. Nekateri proizvajalci ponujajo enak vzorec na jedilnem priboru in porcelanu. Takšne kolekcije ohranijo nekaj let, potem pa jih nadomestijo z novimi.

Jedilni pribori iz nerjavnega jekla se običajno prodajajo v kompletih, največkrat s 24 in 30 kosi (šest žlic, šest vilic, šest nožev ter šest žličk in vilic za sladico), seveda so lahko tudi večji, na primer za 12 oseb. H kolekciji lahko spadajo še zajemalke, servirne žlice in vilice, lopatke za pecivo, nož za maslo in sir. Izbiramo lahko med kompleti za nekaj deset evrov ali nekaj sto evrov. Tudi tu velja, da višja cena pomeni višjo kakovost.

Srebrni in posrebreni jedilni pribor

O čisto drugačni ceni pa govorimo pri srebrnem jedilnem priboru. Ta se kupuje po kosih. Na primer, cena za osnovni komplet za eno osebo, v katerem so nož, vilice in žlica, je lahko pri proizvajalcih, ki ponujajo srebrni pribor najvišje kakovosti, okrog 560 evrov. Kot pravi Tatjana Arh, je nakup takšnega pribora naložba v zrelejših letih, redko se zanj odločajo mladi. Marsikdo pa kupi le srebrno žlico iz zdravstvenih razlogov.

Po videzu se srebrni in posrebreni jedilni pribor ne razlikujeta, a seveda je med njima bistvena razlika. Srebrni pribor najvišje kakovosti nosi oznako 925, kar pomeni, da je narejen iz 925 delov srebra in 75 delov bakra. Posrebreni jedilni pribor pa je izdelan iz alpake, ki je zmes bakra (64 odstotkov), niklja (24 odstotka) in cinka (12 odstotkov). Najkakovostnejši ima 60-mikronsko posreb­ritev. Prav tako je srebrni pribor težji. Kot pravi sogovornica, ljudje, ki se odločajo za takšen pribor, ponavadi izberejo srebrnega. Takšen je družinska naložba in je po njenih besedah neuničljiv, zato se deduje. Proizvajalci zagotavljajo isti dekor vrsto let, tako ga lahko sčasoma dokupimo. Pri jedilnih priborih iz nerjavnega jekla se veliko hitreje menjajo tako oblike kot dekorji in posamezne sčasoma tudi umaknejo iz prodaje. Kot pravi sogovornica, naj bi srebrn jedilni pribor uporabljali vsak dan, ne le ob posebnih priložnostih. Primeren je tudi za pomivanje v pomivalnem stroju. Jedilni pribor se še vedno podarja ob porokah, še pojasnjuje, pa tudi srebrna žlička ob rojstvu. Kot zanimivost omeni, da obstajajo tudi pozlačeni, ampak po njih je zelo malo povpraševanja, vsaj pri nas ne. Ne glede na to, kakšen pribor kupujete, je vedno treba preveriti, kdo je proizvajalec, kje je narejen in kako. Slabosti poceni kompletov se pokažejo z uporabo.

Pranje v pomivalnem stroju

Jedilni pribori se običajno perejo v pomivalnem stroju. To velja tudi za srebrne in posrebrene. Vendar je pri slednjih po besedah sogovornice treba dodati manj sredstva za pranje (na primer le pol tablete), ko je posoda pomita, pa moramo pribor takoj vzeti iz stroja in ga obrisati z mehko krpo. Vedno pa je treba rezila pri nožih splakniti pod vodo in odstraniti ostanke hrane, preden jih zložimo v stroj. Če so na nožu na primer ostanki limone ali kisa, lahko pri pranju povzročijo lise in rjave pike. Rezila nam­reč ne vsebujejo niklja (ta preprečuje rjavenje), drugače jih ni mogoče brusiti. Rjavi madeži nastajajo iz omenjenega razloga, velikokrat pa tudi zaradi preveč agresivnih sredstev za pranje ali druge posode v pomivalnem stroju, s katere se lahko prenese rja.

Jedilni pribor na pogrinjku

Ste se že kdaj znašli pred pogrnjeno jedilno mizo, na kateri je bilo toliko kosov pribora, da vam ni bilo jasno, kaj boste jedli s čim? »Postavitev jedilnega pribora je odvisna od obroka, koliko hodov bomo imeli in kakšna bo hrana. Lahko je slovesna večerja, pa bomo uporabili le nekaj običajnih kosov: vilice in nož za predjed, žlico, vilice in nož za glavno jed ter desertno žličko,« pravijo v trgovini Popolna dekoracija. Ureditev mize moramo načrtovati vnaprej in poskrbeti, da imamo vse, kar potrebujemo. »Pomembno je, da vemo, koliko jedi bomo pripravili in kako formalen bo obrok, saj bomo glede na to prilagodili opremo mize in pogrinjka ter izbor barv in dekoracije,« poudarijo. Pogrinjek je lahko povsem klasičen, praznični, za slovesno priložnost, otroški. Pomemben del je tudi pribor, pri katerem velja pravilo, da ga postavimo na levo in desno stran od krož­nika ter nad njim. »Na levi strani so vilice, na desni pa najprej z rezilom proti krož­niku obrnjen nož, poleg njega pa žlica. Na zgornji del, nad krožnik, postavimo pribor za desert, in sicer najprej vilice, nato žličko,« še pojasnijo v trgovini Popolna dekoracija. Če pripravljamo obrok z več hodi, potrebujemo več kosov pribora, a največ tri na levi, štiri na desni in dva na vrhu krožnika. A ne glede na to, kakšne vrste pogrinjek bomo izbrali, je pomembno, da pri tem, ko ga pripravljamo, kar se da uživamo.