Med drugim sta povedala, kakšen les izbirata, zakaj sodelujeta z oblikovalci, kako in zakaj so se razmere pri izdelavi masivnega lesenega pohištva spremenile in zakaj je njegova cena razmeroma visoka. Pripravili smo tudi pregled in osnovne informacije o najpogosteje uporabljanih vrstah lesa in izbrali masivne kuhinje, posamezne kose in drobne lesene dodatke za dom. Kaj o takšnem pohištvu meni arhitekt in oblikovalec, lahko rečemo, da tudi že kultni izdelovalec stolov, ki prisega na masivni les, Janez Suhadolc, preberite v Zadnji besedi.

Masivno pohištvo namreč »deluje«. To pomeni, da postanejo sčasoma stiki posamez­nih kosov malo zamaknjeni, niso več gladki, roka, ki drsi čez površino, jih zazna, lahko so tudi vidni. Če je zelo hudo, se lahko naredi celo razpoka. Ne nazadnje se masivno pohištvo rado deformira in krivi.

Les se v suhem krči, v vlagi razteza. Ni prijet­no, če se omara ne zapira več in vratno krilo zija za nekaj centimetrov. Kdor hoče imeti masivno pohištvo, ne sme biti občutljiv na opisane težave. Takih naročnikov pa je v resnici malo. Zato je proizvodnja masivnega pohištva skromna. Mizarji niso veseli, če pridrvi lastnik masivne mize, češ da površina ni več gladka, in izdelek reklamira. To je le delček iz Suhadolčevega razmišljanja, več pa v novi številki revije Deloindom+.

In čisto za konec. V prihajajočem letu vam bomo podarili še več branja, saj bomo pripravili kar DESET ŠTEVILK revije Deloindom+. Nanjo se lahko naročite, če pokličete na brezplačno številko 080 11 99 ali pišite na elektronski naslov narocnine@delo.si.