Brezžično in žično

Delovanje pametne hiše temelji na različnih protokolih (metodah za prenos informacij). »Segment pametnega doma delimo na dve področji. Prvo je brezžično (npr. protokola ZigBee, Z-Wave), drugo pa je tako imenovano področje celovitega (žičnega) pametnega doma (protokol KNX/EIB in drugi),« je pojasnil Jernej Jagarinec iz podjetja Entia v Ljubljani. Brezžična povezljivost je v primerjavi z žično manj zanesljiva, saj je odvisna od brezžičnih komunikacij, potrebe po servisiranju sistema (npr. menjave baterij za delovanje) in je manj varna pred zunanjimi nepooblaščenimi vdori, saj je v brezžičnem sistemu treba nadgrajevati programsko opremo, je še dodal Jagarinec. Vendar se z novimi generacijami brezžičnih omrežij (omrežje 5G prihaja leta 2020) težave počasi odpravljajo.

Pametna napeljava v hiši vključuje pametna zidna stikala, luči, senčila, okna, prezračevalno napravo, ogrevalni sistem in tudi toplotno črpalko ter vremensko postajo. »Pametna napeljava je sestavljena iz izvršilnih elementov, ki se skrivajo v električni omarici (aktuatorji – pretvorniki, ki sprejmejo signal in ga pretvorijo v dejanje – prižigajo luči, krmilijo senčila, ventile ogrevanja), senzorjev, ki so montirani na ustreznih mestih (stikala, termostati, senzorji kakovosti zraka, relativne vlage itd.) in sistemskih elementov (to so običajno napajalniki vodila sistema, po katerem med seboj komunicirajo pretvorniki in senzorji),« je pojasnil Gašper Pirnat iz Elektro Pirnat v Ljubljani.

Načrtovanje pametne hiše že pri projektiranju

Načrtovanje pametne napeljave je smiselno začeti že pri projektiranju hiše. »Projekt električnih inštalacij je treba prilagoditi tako, da je ustrezen za implementacijo sistema pametnega doma. Kakovosten projekt električnih inštalacij je zelo pomemben, da bi se izognili zapletom pri izvedbi, višjim stroškom izvedbe in bistveno težjemu postopku morebitnega odstranjevanja skritih napak,« je pojasnil Jagarinec. A tudi poznejša odločitev za pametni dom ne pomeni nujno finančnega soda brez dna ali napol delujočega sistema. »Nič ni zamujenega, če pri gradnji pazimo, da vgradimo čim globlje doze (vsaj 60 milimetrov), v katere pozneje namestimo pametne module, ter da za priklop centralne enote, videodomofona in kamer predvidimo kakovosten omrežni kabel (UTP, vsaj pete kategorije),« so pojasnili iz podjetja Go4Panda v Novem mestu. Pametni sistem se da vgraditi tudi v obstoječe hiše, kar olajša predvsem brezžični sistem.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata: Pametno meščansko stanovanje

!!galerija!!

Poti električnih vodnikov so pri pametni napeljavi malo drugačne kot pri klasični električni napeljavi. »Vse porabnike (luči, senčila, varnostni sistem itd.) speljemo naravnost do pretvornikov (pri klasični električni napeljavi gredo ti vodniki oziroma žice od porabnikov do stikal in potem naprej v električno omarico). Od električne omarice do senzorjev se povleče samo tanek komunikacijski kabel. Program v stikalu in pretvornikih pa poskrbi, da se izvedejo ukazi, kot jih želi uporabnik,« je pojasnil Gašper Pirnat. Pametno hišo lahko upravljamo na različne načine: od ročnega upravljanja s klasičnimi tipkami, avtomatskega z uporabniškimi ambienti in urniki (scenariji) do oddaljenega upravljanja z uporabniškimi vmesniki za pametne telefone, tablice in osebne računalnike. »Sistemi omogočajo v zadnjem času tudi vse bolj priljubljeno glasovno upravljanje prek virtualnih osebnih asistentov Amazon Alexa, Apple HomeKit in Google Assistant,« je pojasnil Jagarinec.

Vložek v vzpostavitev pametne hiše se začne pri štiri tisoč evrih in gre navzgor. Sama pametna napeljava brez izbire primernih elementov, ki omogočajo funkcije pametne hiše, ne deluje. To pomeni, da moramo pri opremljanju hiše na primer izbrati motorizirana garažna vrata, senčila in vrata z elektronsko ključavnico, ki jih bo mogoče povezati v skupni sistem.

Prihranek energije

Ponudniki kot prednosti sistema navajajo udobje, varnost, upravljanje na daljavo in tudi prihranek energije. Pametna hiša namreč sama vklopi in izklopi ogrevanje, uravnava prezračevanje prek prezračevalnega sistema ter zastira in odstira senčila, ugaša luči, ki so jih za seboj pozabili ugasniti uporabniki, in po različnih vnaprej določenih programih (ni nas doma, smo na počitnicah, smo v dnevni sobi, kuhamo) prilagaja osvetlitev in podobno. Raziskava univerze v Bremnu je pokazala, da je pametna hiša (s protokolom KNX) v štirih letih zmanjšala porabo električne energije za 50 odstotkov, vendar je Gašper Pirnat pojasnil, da se investicija hitreje povrne v večjem poslovnem objektu kot pa enodružinski hiši. »Tukaj lahko govorimo o prihrankih pri samodejnemu senčenju. Če je zunaj vroče in sije sonce, hiša sama zasenči osvetljeno stran in tako prepreči pregrevanje prostorov. Tako je manjša poraba električne energije pri klimatskih napravah. Pozimi pa deluje samodejni izklop gretja, če imamo okno odprto dlje kot na primer 40 sekund. Luči se izklopijo, ko odhajamo od doma, nastavljena temperatura gretja se dvigne ali spusti, če smo doma ali ne. Tako porabljamo energijo samo, kadar jo res potrebujemo,« je poudaril Pirnat. »Pri družinski hiši z uporabo pametne napeljave ne boste prihranili toliko, da bi bile položnice za elektriko nižje za 20 ali 40 evrov in bi se vam zato investicija povrnila v kratkem času. Pomembnejše so pravilna gradnja, uporaba pravih materialov, dobra izolacija in podobno. Pametna napeljava je samo pika nad i, ki zaključi celoto,« je še pojasnil.

Opozarjanje na servis
Pametna inštalacija se lahko povezuje na različne sisteme, ki uporabniku sporočijo, kdaj je potreben servis za določeno napravo v hiši, oziroma ga lahko opozorijo, če se je pojavila napaka. Če to ni mogoče, pa se znotraj sistema lahko nastavi opomnik, kdaj je čas za servis določenih naprav (menjava filtrov v klimatski napravi, prezračevalnem sistemu itd.).

Vzdrževanje pametne hiše

Pametna hiša ne potrebuje posebnega vzdrževanja, poudarjajo sogovorniki. »Nadgrajevanje je odvisno od tipa sistema, ki ga uporabljamo. Vsi sistemi potrebujejo nadgrajevanje na strežniški strani, kar je domena ponudnika sistema pametnega doma,« je povedal Jagarinec. Pri brezžičnih sistemih, ki so manj varni pred zunanjimi nepooblaščenimi vdori, pa je nujno dograjevanje in vzdrževanje varnosti sistema.

Ko govorimo o nadgradnji, gre predvsem za dodajanje fukcionalnosti – torej, če želimo v sistem dodati svetilo, klimatsko napravo, senzor odprtosti oken, novo nadzorno kamero ipd. – in novega nabora združljivih produktov. »Gre za posodabljanje aplikacije zaradi do uporabnika bolj prijaznega in dizajnersko bolj dovršenega videza ter lažje, bolj intuitivne uporabe,« so pojasnili v Go4Panda.

Izpad elektrike in napake na sistemu

Kaj pa se zgodi s pametno hišo, če se pojavi napaka v sistemu ali zmanjka elektrike? Jagarinec poudarja, da gre pri sistemih za pametno hišo za industrijsko oziroma robustno elektroniko (npr. kot elektronika v avtomobilih za električni pomik stekel), ki je načrtovana tako, da lahko deluje več desetletij. »Napake pri strojni opremi so zelo redke,« pove iz izkušenj. Pri izpadu električne energije so posledice pri pametni napeljavi enake kot pri klasični – sistem ne deluje. »Ko se električno omrežje spet vzpostavi, se lahko naprave in luči postavijo v prednastavljeno stanje in ohranijo vrednosti, ki smo jih imeli določene pred izpadom električne energije. To je stvar nastavitve programa,« je poudaril Gašper Pirnat. Ročne nastavitve so vedno možne na pretvornikih, saj imajo tipke, ki omogočajo ročne preklope, je še poudaril.

»Pri brezžičnih rešitvah imamo vedno rezervno možnost, saj klasična stikala pri odpovedi modula ali centralne enote delujejo, kar praviloma za žične sisteme ne velja. Ta prednost sistema je dobrodošla tudi v primeru, ko v domu živi več generacij, pri čemer so običajno mlajši bolj dojemljivi za upravljanje doma prek pametnega telefona, glasovnih ukazov ali na podlagi urnikov in sosledja dogodkov, starejši pa raje uporabljajo klasična stikala,« so pojasnili v Go4Panda. Pri izpadu elektrike imajo uporabniki tudi možnost uporabe sistema za brezprekinitveno napajanje ali širše električnega generatorja za vse električne naprave.

PREBERITE ŠE: Pametne hiše: Sončni žarki namesto budilke