S temi zahtevami se naša država prilagaja evropski direktivi o energijski učinkovitosti stavb iz leta 2010, ki je takšne zahteve postavila predvsem zaradi tež­nje zmanjšati izpust toplogrednih plinov. Kar 40 odstotkov jih namreč »pridelamo« s stavbami, v katerih delamo in prebivamo.

Kaj je skoraj ničenergijska stavba

Skoraj ničenergijska stavba (sNES-stavba) je zelo visoko energijsko učinkovita stavba, ki za delovanje stavbnih sistemov potrebuje zelo malo energije, pa še ta mora biti pridob­ljena iz obnovljivih virov, po možnosti na stavbi sami ali v njeni bližini. Med pomembni kriteriji je tudi obvladovanje vseživljenjskih stroškov stavbe. Slovenija je sprejela akcijski načrt za sNES-gradnjo in v njem določila kriterije, po potrebi pa bo omejitve prilagajala doseženim ciljem.

Poglejmo konkreten primer: največja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje enostanovanjske hiše z določenim oblikovnim faktorjem je bila v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) do leta 2014 omejena na 48 kWh/m2 na leto. V začetku leta 2015 se je znižala na 38 kWh/m2 na leto, z uvedbo minimalnih zahtev za skoraj ničenergijsko stavbo pa je lahko največja potrebna toplote za ogrevanje takšne hiše največ 25 kWh/m2 na leto. Standardi za sNES-stavbe ne omejujejo samo potrebne toplote za ogrevanje, ampak postavljajo zgornjo mejo za rabo primarne energije za delovanje vseh sistemov v stavbi. Pri novih večstanovanjskih stavbah denimo bo meja 80 kWh/m2 na leto. V vseh primerih mora biti 50 odstotkov potrebne energije zagotov­ljene iz obnovljivih virov (OVE). Upoštevana je energija, proizvedena iz OVE na stavbi (npr. energija okolja, sončna toplotna energija, sončna električna energija iz fotonapetostnih sistemov, vetrna energija, hidroenergija), in obnovljivi del dovedene energije (npr. biomasa, sistemi daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja z deležem energije, proizvedenim z OVE).

Subvencije Eko sklada v prehodnem obdobju

V prehodnem obdobju (do obvezne uveljavitve standarda sNES-gradnje) so pri EKO skladu na voljo subvencije za gradnjo sNES. Pogoj za dodelitev subvencije je izdelana PHPP-analiza, iz katere izhaja, da je potreba po toploti za ogrevanje manjša od 15 kWh/m2, ciljna zrakotesnost n50 največ 0,6 h-1, U oken največ 0,9 W/m2K (trislojna zasteklitev, vgradnja tudi s tesnjenjem rege v treh ravninah), centralno prezračevanje z rekuperacijo mora imeti vsaj 75-odstotni izkoristek, uporabljene morajo biti energijsko učinkovite naprave s predpisanega seznama, direktna rabe elektrike za ogrevanje in toplo vodo lahko dosega največ 10 odstotkov potreb po toploti – razen če gre za samopreskrbo z elektriko iz fotonapetostnega sistema na stavbi. V pogojih, ki jih je treba izpolnjevati, pa ni indikatorja rabe primarne energije. Pogoj za pridobitev subvencije je tudi 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov.

Seveda se postavlja vprašanje, kam v tem kontekstu spadajo zelo dobre nizkoenergijske hiše, ki za ogrevanje kvadratnega metra stanovanjske površine porabijo manj kot 25 kWh na leto, ali pasivne, pri katerih je potrebna toplota za ogrevanje omejena na največ 15 kWh, omejena pa je tudi raba primarne energije za obratovanje stavbe kot celote, pri čemer se upoštevajo tudi rabljeni energenti in obnovljivi viri. Številne nizkoenergijske in pasivne stavbe v Sloveniji ustrezajo skoraj ničenergijskim standardom, predvsem tiste, ki zadostijo zahtevi po uporabi obnovljivih virov.

Pasivni standard gradnje oziroma pasivna hiša je sicer komercialna oznaka (merila zasebnega inštituta, Passivhaus Instituta iz Darmstadta) za dobro razdelan tehnični koncept gradnje stavbe, ki ga podpirajo ponudniki materialov, sistemov in tehnologij. Vendar so merila sNES širša od meril za pasivno hišo, saj izhajajo iz presoje stroškov energijske zasnove v življenjski dobi z vidika investitorja. Poleg tega so sNES zakonsko podprte s slovensko in evropsko zakonodajo.

Pri nas je bilo v sNES-standardu zgrajenih tudi nekaj večstanovanjskih stavb (npr. Eko srebrna hiša in Vzorčna hiša Brdo, obe v Ljubljani), ki so po energijski izkaznici vsaj razreda B1. Po opažanju strokovnjakov bo v prehodnem obdobju pri izpolnjevanju sNES-standardov pri nas največ preglavic z doseganjem deleža OVE in zniževanje rabe primarne energije.

Že usklajena podoba energetske izkaznice

Zahtevam iz akcijskega načrta za sNES-hiše je že prilagojena tudi energetska izkaznica. Ta tako že vključuje kazalnik rabe primarne energije v stavbi, s katero so povezani tudi izpusti ogljikovega dioksida. Največja dovoljena vrednost primarne rabe energije za delovanje vseh sistemov v sNES-stavbi bo pri enostanovanjskih novogradnjah omejena na 75 kWh/m2 na leto, pri prenovljenih na 95 kWh/m2, pri novih večstanovanjskih stavbah bo meja 80 kWh/m2 na leto, pri prenovljenih pa 90 kWh/m2.