Arhitekturna podoba naselja je pravzaprav kot družba. Vsak posameznik se sicer lahko do neke mere po svoji volji odloča (o izbiri fasade, strehe, ali kako se bo obnašal), vendar s svojimi odločitvami posega v širši prostor oziroma skupnost. Zato to lahko počne v okviru nekih dogovorov in predpisov. Na Facebooku se je formirala iniciativa Petdeset odtenkov slovenskih fasad, ki na satiričen način opozarja na ta problem.

(Pre)intenzivne barve fasade

Slovenci smo sila ponosni in veliko damo na svoja domovanja. Že dejstvo, da nas večji delež živi v individualnih hišah, priča o tem. Svoje najljubše barve raje uporabimo v interierju, na fasadi pa izberimo umirjene, blede barve. Držimo se naravnih, zemeljskih tonov, bele ali svetlo sive barve. Nasičene, intenzivne barve namreč negativno vplivajo na okolico. Zavedati se moramo, da hišo večino časa vidijo drugi, ne njeni prebivalci. Izhajajmo raje iz lokalnih materialov in barv.

Barvo izberimo tudi glede na sestavo

Po besedah sogovornika iz podjetja Baumit obstajajo fasadne barve z organskimi in anorganskimi pigmenti, iz česar izhajajo določene omejitve pri uporabi glede na vrsto barve in veziva v njej. Predvsem rdečih organskih pigmentov ni mogoče uporabljati v vseh proizvodih, zato v teh proizvodih tudi ni mogoče pripraviti na primer rdečkastih odtenkov. Zlasti pri prenovi obstoječih objektov lahko naletimo na težave pri menjavi fasade ali ponovnem pleskanju. Zelo pomembno je, da so veziva oziroma barve združljive z obstoječimi.

Barve na fasadi lahko zbledijo

Bledenje je odvisno tudi od kakovosti veziva, pravijo pri Baumitu. Ločiti moramo med bledenjem zaradi izpiranja pigmenta in spremembo barve zaradi spremembe barve pigmenta. V prvem primeru je poleg kakovosti veziva pomembno tudi to, v kakšnih razmerah je potekalo delo na fasadi. Neprimerne razmere (drugačne, kot so predpisane za izdelek) lahko vplivajo na obstojnost odtenka na dolgi rok. Sprememba barve v drug odtenek pa je odvisna od obstojnosti pigmentov na UV-svetlobo. Nekateri pigmenti niso UV-obstojni, zato jih v fasadnih proizvodih ni priporočljivo uporabljati, npr. rožnato-vijolični.

Naj cena ne bo edino merilo

Ceno izdelka določata predvsem kakovost in količina veziva ter vrsta in količina pigmenta, ki je potreben, da na fasadi dosežemo določen odtenek. Nekateri pigmenti, na primer rdeči, so bistveno dražji od drugih, zato je tudi cena končnega izdelka višja. Poleg tega so močnejši odtenki praviloma dražji zaradi večje količine pigmentov. Pa tudi sicer se močnejše odtenke praviloma pripravlja v posebnih proizvodih, ki so že v osnovi lahko dražji, še dodajo pri Baumitu.

Upoštevajmo prostorska določila 

 Čeprav se slovenske občine med seboj razlikujejo, pa imajo vse prostorsko dokumentacijo (občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt). Tukaj so opredeljene tudi fasade objektov (materiali, dovoljeni odtenki, intenzivnost pigmenta …). Dolžnost vsakega izmed nas je, da te dokumente upošteva, saj so jih pripravili za to usposobljeni strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture … Za občane brezplačne arhitekturne posvetovalnice, ki so na voljo v nekaterih občinah, so tako korak v pravo smer.