Zimski vrtovi: Potrata energije ali dobra naložba?

Zimski vrtovi: Potrata energije ali dobra naložba?

Zimski vrt je v naši arhitekturi dolgo veljal za tujek, ki je poleg visoke investicije pomenil še veliko potrato energije za ogrevanje in hlajenje. A resnici na ljubo, če je pravilno umeščen v prostor, izdelan iz kakovostnih materialov in profesionalno izveden, težko govorimo o njegovih slabostih.

Težave s pregrevanjem poleti in čezmernim ohlajanjem pozimi ter nabiranjem kondenza, ki jih nepoznavalci naštevajo kot neizogibne slabosti takega objekta, so predvsem posledica slabe zasnove in nekakovostne izvedbe. Sodobne tehnologije in materiali so namreč tako napredovali, da omogočajo izvedbo energijsko učinkovitih zimskih vrtov, ki po zagotovilih proizvajalcev predstavljajo tudi dobro naložbo z vidika energijske porabe. »V prehodnih obdobjih denimo delujejo kot dodaten vir toplotne energije, ki ogreva notranje prostore brez uporabe ogrevalnega sistema. S pravilno postavitvijo in ustrezno izbiro zasteklitve ter senčenja in zračenja lahko stroške za ogrevanje doma zmanjšamo tudi do 30 odstotkov,« pojasni Damjan Mak, svetovalec za zimske vrtove v podjetju Mik.

Manj težav pri novogradnji

Kljub temu da imajo sodobni zimski vrtovi številne prednosti in izboljšujejo kakovost bivanja, jih pri nas zelo malo investitorjev načrtuje že v fazi gradnje hiše. V tujini je to stalna praksa in bistveno olajša delo, poleg tega je potrebnega precej manj prilagajanja, iz izkušenj pove Bojan Povh iz podjetja Ne-sa, kjer večino zimskih vrtov postavijo k že obstoječim objektom. »Stranki prisluhnemo pri njenih željah, premerimo predvideno teraso in obstoječi objekt, potem pa naredimo 3D-izris, iz katerega je točno razvidno, kak­šen bo končni videz. Izjemnega pomena je posvet s strokovnjakom, kajti pogosto se zgodi, da postavitev zimskega vrta celo odsvetujemo. Tudi sicer praviloma ne predvidimo več različnih rešitev, ampak se trudimo najti najboljšo.«

Potrebujem gradbeno dovoljenje?

Če zimski vrt načrtujemo že ob gradnji hiše, posebnega gradbenega dovoljenja zanj ne potrebujemo, če pa ga bomo postavili k obstoječemu objektu, uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določa tako:

  • če je zimski vrt velik največ 30 m2 in visok največ 3,5 metra, spada med enostavne objekte, zato zanj ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak le lokacijsko informacijo, ki jo izda občinski upravni organ;
  • če je zimski vrt večji od 30 m2, ne spada več med enostavne objekte, ampak med nezahtevne, zato je zanj potrebno gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, in sicer na podlagi enostavne skice, brez projektiranja;
  • če z gradnjo bodisi enostavnega bodisi nezahtevnega objekta posegamo v konstrukcijo hiše, ob kateri ga postavljamo, potem v obeh primerih potrebujemo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obstoječega objekta. Mak ob tem opozarja, da je v primeru, ko je predvidena lokacija zimskega vrta v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanem območju, je treba pridobiti tudi soglasja pristojnih soglasodajalcev.

Bistvena je umestitev

Ne glede na to, ali zimski vrt načrtujemo kot podaljšek bivalnega prostora ali kot samostojno enoto, ki je ločena od objekta, ga je treba zasnovati tako, da bo arhitekturno vključen v celoto in energijsko učinkovit. Sogovornika svetujeta, naj povezuje prostore, v katerih se tudi sicer čez dan največ zadržujemo, zato denimo povezava s spalnico ali otroško sobo ni najbolj primerna.

Izjemnega pomena je izbira ustrezne lege – najbolj primerni sta jugovzhodna in jugozahodna stran (na južni bi se prostor preveč segreval in bi bilo potrebno dodatno hlajenje), prav tako ni priporočljivo, da je postavljen ob cesti ali v hrupnem okolju, drugače moramo izbrati zvočno bolj izolativno steklo. »Prava lega je tudi dobra naložba z vidika porabe. Zimski vrt namreč lahko uporabljamo za pasivni zajem sončne energije. V tem primeru mora imeti ustrezen položaj, ki zagotavlja, da je obsijan vsaj šest ur na dan in mu sosednje zgradbe ali drevesa ne delajo sence,« pojasni Mak.

Materiali in postavitev

Zimski vrt je sestavljen iz steklenih sten in stropa, nosilna konstrukcija pa je lahko izdelana iz PVC-, ALU- ali lesenih profilov. Za zasteklitev sten se praviloma uporablja refleksno steklo, ki omogoča različne stopnje prepustnosti sončne energije, za strešni del pa odpornejše, večplastno lepljeno stekla s kaljenim zgornjim delom, ki zagotavlja dodatno varnost.

Sama postavitev (od naročila do izvedbe) traja približno dva do tri mesece – dobavni rok se giblje od pet do šest tednov, odvisno od izbire materiala in zahtevnosti izvedbe, medtem ko je postavitev po zagotovilih Pov­ha končana že v dnevu ali dveh. »Nekaj več dela je s pripravo potrebnega prostora (izdelava plošče, morebiten preboj v obstoječi objekt, estrihi …). Za ta opravila mora naročnik dobiti lokalnega izvajalca, ker se večinoma opravljajo v več fazah. Pri dogovarjanju z gradbeniki praviloma sodeluje tudi podjetje, ki bo izdelalo zimski vrt, in svetuje, kako pripraviti teren,« pojasnjuje sogovornik.

Prav dobri temelji so osnova, ki zagotavlja stabilnost in s tem varnost zimskega vrta, poudarja Damjan Mak. »Kako varčen in trajen bo vrt, je odvisno tudi od pravilnosti izvedbe spojev vrta s fasado hiše. Le pravilna in kakovostna izvedba detajlov prepreči nastajanje toplotnih mostov (mest, kjer je drastično povečan prehod toplote) in s tem nezaželeno kondenzacijo oziroma rosenje stekel ter zagotavlja trajno, energijsko varčno in prijetno bivanje v prostoru.«

Senčenje in zračenje

Pravilno prezračevan in senčen zimski vrt po Makovih besedah ne potrebuje klimatske naprave. Pomembno pa je, da preprečimo segrevanje steklenih površin, zato je treba izbrati dobro toplotnoizolativno zasteklitev (ta mora biti vsaj dvoslojna, če že ne trislojna) in kakovostna senčila. Za senčenje sten so najbolj priporočljive zunanje žaluzije, medtem ko za senčenje strešnega dela strokovnjaki priporočajo kakovostne strešne tende, ki lahko – če so izdelane iz ustreznega in kakovostnega materiala – odbijajo tudi do 95 odstotkov sončne energije. Za ogrevanje v hladnejših mesecih je najbolj priporočljiva kombinacija talnega in konvektorskega ogrevanja z vpihavanjem toplega zraka ob stenah navzgor, lahko pa se odločimo tudi za radiatorje, a ti zavzamejo več prostora. Bistvenega pomena pa je prezračevanje, s katerim preprečimo nabiranje kondenza na steklu. Odvisno od velikosti zimskega vrta in števila ljudi, ki se bodo najpogosteje zadrževali v njem, izberemo ustrezen način naravnega ali prisilnega prezračevanja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE