Kranjskogorski župan Jure Žerjav že dlje časa opozarja, da država slabo skrbi za vodotoke: »V preteklosti je za vodne pregrade skrbela javna služba, ki je sproti sanirala manjše poškodbe, zdaj pa zaradi pomanjkanja sredstev ni poskrbljeno niti za osnovno vzdrževanje, zato se pregrade zrušijo, iz majhnih težav pa nastanejo naravne katastrofe.«

V kranjskogorski občini sta posebej nevarna hudournika Belca in Suhelj nad Podkorenom. »V zgornjem delu so pregrade porušene do te mere, da ob večjem nalivu predstavljajo večjo grožnjo za objekte v bližini,« je dejal Žerjav. Spomnil je na novembrske poplave, ko je Triglavska Bistrica uničila cesto Mojstrana-Vrata. Če bi takšna količina dežja padla v Belci ali na območju Podkorena, bi bila ogrožena tudi življenja, je prepričan.

Žerjav se boji, da se predstavniki države tega premalo zavedajo. Takšne najbolj akutne probleme, zaradi katerih so ogrožena tudi človeška življenja, bi morali prednostno urejati, tako kot je nekdaj to počela javna služba. Na to opozarja tudi stroka in predlaga, da bi se vzpostavil sistem, kakršen je deloval v času Avstro-Ogrske in v Avstriji še vedno deluje.

Bohinjski župan Franc Kramar je pojasnil, da ima slovenska država koncesionarja, ki ureja vodotoke po poplavah: »Vzdrževanje pa bi bilo veliko hitrejše in kakovostnejše, če bi država zagotovila sredstva občini. Ta bi sama poiskala izvajalca in v skladu s stroko uredila vodotoke. Zdaj pa postopki tečejo predolgo.«

Z njim se strinja tudi bohinjski podžupan Jože Sodja, ki je prepričan, da bi moral zajezitve in pregrade čistiti občinski koncesionar: »Vzdrževanje je nujno, v nasprotnem primeru bomo v enakem položaju kot pred katastrofalnimi poplavami leta 2007.«

Mnenju županov iz gorenjskih občin, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku, se pridružuje bovški župan Siniša Germovšek: »Po zadnjih poplavah se odpira novo področje, to je poplavna varnost v Triglavskem narodnem parku. V soglasju s stroko je treba spremeniti nekatere pristope.«

Škoda v Trenti, Soči in Lepeni ter v drugih delih občine je bila namreč v zadnjih poplavah zelo velika, zlasti na lokalnih prometnicah. Krivec za to je po mnenju marsikaterega občana dosedanja prepoved črpanja gramoza in urejanja brežin. Zaradi nečrpanja gramoza se struge Soče in pritokov močno višajo in prihaja do razlivanja ter odnašanja predvsem zasebnih zemljišč. Poleg tega so drevesa, ki so zgrmela z neurejenih brežin v vodo, uničila brvi. »Skrajni čas je, da najdemo pravo pot, sicer se nam bo to dogajalo ob vsaki poplavi,« je opozoril Germovšek in dodal, da se zdi nesmiselno vlagati v infrastrukturo, ki jo poplave vsakokrat uničijo, vendar gre za osnovno infrastrukturo, kot so lokalne poti in brvi, ki jo ljudje potrebujejo.