Da so razmere v gradbeništvu resne in zahtevajo takojšnje ukrepanje, je že večkrat poudaril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdenko Počivalšek. Na okrogli mizi o vizijah in uspehu v gradbeništvu, ki jo je organiziral ZORG, je zbrane vodilne izvajalce in strokovnjake iz gradbene panoge tudi pozval k sodelovanju pri pripravi nekaterih zakonodajnih sprememb, ki so po njegovih besedah nujne za izboljšanje razmer na slovenskem trgu gradbeništva. »A ko se je pripravljal zakon o javnem naročanju, ki stremi h gospodarni porabi javnega denarja in transparentnim postopkom oddaje javnih sredstev, je država le v manjši meri upoštevala naše predloge,« pravi Mirko Požar. V ZORG, ki povezuje celotno gradbeno panogo in strokovne institucije s področja gradbeništva, so namreč že lani izdelali program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, skupaj z rešitvami, usklajenimi med zbornicami in stanovskimi izvajalci, med njimi so tudi takšne, ki bi jih morali po Požarjevem mnenju vključiti z zakon o javnem naročanju.

V njem bi morali biti med drugim predpisani minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci gradbenih del pri izvedbi objektov. Projekte, vredne osem milijonov evrov (brez DDV) ali več, bi denimo lahko izvajalo le podjetje z ustrezno registracijo dejavnosti, ki ima redno zaposlenih najmanj 20 delavcev, od tega najmanj šest inženirjev s pooblastilom za odgovorno vodenje del ali v Sloveniji pridobljeno poklicno kvalifikacijo za odgovorno vodenje del. Prihodki iz poslovanja v preteklem letu bi morali biti večji od dvakratnika pogodbenega posla, v preteklih dveh letih pa večji od štirikratnika pogodbenega posla, na trgu bi moralo delovati najmanj pet let ... Podobno podrobno predlog ZORG opisuje tudi projekte z manjšimi pogodbenimi vrednostmi. »Ne gre za nepotrebno dlakocepenje, ampak za nujne spremembe,« je poudaril Požar in dodal, da naj bi po dogovoru z ministrom Počivalškom izvedbo sistema selekcioniranja izvajalcev na podlagi meril, določenih v zakonu o graditvi objektov, prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Selekcioniranje izvajalcev je povezano tudi s problematiko »dumpinških« cen, ki so tudi eden od razlogov za izglasovani veto na zakon o javnem naročanju. Tako Požar kot predlagatelji veta, to je interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, so prepričani, da predlagani zakon na tem področju ne prinaša ustreznih rešitev. Po mnenju predlagateljev veta številni javni naročniki z javnimi sredstvi še vedno ne ravnajo kot skrben gospodar. »Naročnik bi moral odgovorno spremljati izvedbo del, poznati ne le glavnega izvajalca, ampak celotno podizvajalsko verigo, v primeru kršitev pa ustrezno ukrepati. V praksi je to seveda težko, a ne neizvedljivo,« je za STA povedal državni svetnik Alojz Kovšca, ki se boji, da prenovljeni zakon ne bo odpravil pomanjkljivosti prejšnjega. Čeprav med drugim na novo določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudnik poravnane obveznosti do delavcev, pri naročanju inženirskih storitev pa prepoveduje ceno kot edino merilo izbire, po drugi strani določa, da se izbere ekonomsko najugodnejša ponudba. To po mnenju predlagateljev veta ne pomeni nič drugega kot to, da prenovljeni zakon še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po merilu najnižje ponudbe. Nabor dejavnosti, pri katerih bi bila cena prepovedana kot edino merilo izbire, bi moral biti večji, obvezno bi moral vključevati gradnje, storitve in blago skupaj z namestitvenimi in inštalacijskimi deli.

Državni zbor bo moral o zakonu, ki ga je sicer potrdil 27. oktobra, znova odločati, za sprejetje pa bo takrat potrebna absolutna večina glasov.