Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Roman Šipić/Delo
Foto: Roman Šipić/Delo

Stroka želi več časa za gradbeno in prostorsko zakonodajo

Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in premierja Mira Cerarja pozivajo, naj se javna razprava o novi gradbeni in prostorski zakonodaji podaljša. Gre za zelo pomembne zakone, sedanji predlogi pa so še nedodelani in lahko dodatno poslabšajo razmere, opozarjajo v skupini.

Enomesečna javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki naj bi celovito prenovili področje urejanja prostora in gradnje, se je iztekla v petek. Skupina Odgovorno do prostora je v soboto objavljenem pismu napovedala, da bo pripombe poslala do konca meseca, saj da je potrebnega več časa za javno razpravo in oblikovanje pripomb.

Majcnova je v petek na TV Slovenija dejala, da pričakuje, da bodo strokovna združenja, občine in drugi pripombe poslali še v naslednjih dneh, da pa je javna obravnava zaključena, "sicer bi lahko z javnimi obravnavami nadaljevali še nekaj let". Ministrica sicer želi, da bi bili zakoni v vladni obravnavi še letos, tako da bi bila prva polovica leta 2017 namenjena postopkom v DZ, med katerimi bodo po ministričinih besedah še možni popravki. 

»Veljavna gradbena zakonodaja deluje. Seveda bi lahko bila boljša, a trenutno vidimo večji problem v njenem neizvajanju kot v njeni neučinkovitosti, zato ni treba in tudi ni smiselno hiteti. Razočarani smo, ker na ministrstvu niso podaljšali javne razprave, čeprav smo jim pojasnili, da v tako kratkem času ne moremo pripraviti podrobnih pripomb na znatno spremenjena besedila zakonov, saj jih je tudi zelo veliko,« pravi Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS).

Skupina je že na začetku priprave pripomb na besedila ugotovila, da so besedila še nekonsistentna in pomanjkljiva, so zapisali. »Zakona o urejanju prostora ter o pooblaščenih arhitektih in inženirjih na zbornici podpiramo, ker menimo, da prinašata dodano vrednost. Podrobne pripombe na prvega bomo pripravili v okviru skupine Odgovorno do prostora, prav tako še pripravljamo pripombe na drugega, skupaj s predlogi izboljšav. Povsem drugače pa je s predlogom Gradbenega zakona, v katerem je več slabih, celo tveganih rešitev, ki ne prinašajo nobenega napredka glede na sedanje stanje. Ne samo to, nekatere predlagane rešitve celo poslabšujejo razmere in namesto večje varnosti za investitorja prinašajo večja tveganja,« opozarja Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS, ki je tudi aktivno sodelovala na usklajevanjih v okviru delovne skupine ministrstva za okolje in prostor. Po njenih besedah je ministrstvo za zbornico najbolj sporne rešitve vneslo v besedilo po zaključku usklajevanj v okviru delovne skupine.

"Menimo, da takšni predpisi brez ustreznega strokovnega usklajevanja niso primerni za nadaljevanje postopka sprejema na drugih ravneh. Zavedamo se tudi, da lahko novi predpisi, če ne bodo ustrezno pripravljeni, povzročijo še več škode za razvoj države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in družbenih sistemov, kot so jo nepremišljene zakonodajne spremembe leta 2007, in zato z njihovo pripravo in sprejemom ministrstvo za okolje in prostor ne sme hiteti," so še zapisali v pismu. »Gradbena zakonodaja je vsestranska in vpliva na številne gospodarske panoge, zato je povsem nesprejemljivo, da bi hiteli s tako nepremišljenimi, nedodelanimi in predvsem tveganimi spremembami. Če bodo sprejete, bo namesto poslovnih priložnosti nastala ogromna gospodarska škoda,« opozarja Remec.

Želijo, da se razjasnijo ključni pojmi in struktura prostorskih aktov ter vloge v sistemu. Ugotavljajo, da je bilo po prvi javni obravnavi upoštevanih več njihovih pripomb in da ne dvomijo o dobrih namenih ministrstva, da pa so rešitve še vedno slabo domišljene. Tudi Angelo Žigon, generalni direktor in član uprave projektivnega podjetja ELEA iC iz Ljubljane, ki zaposluje deset arhitektov in 35 inženirjev, opozarja: »Nekatere predlagane rešitve so dobre in se z njimi strinjamo, nekatere pa so zelo slabe, nepremišljene in bodo v gradbeništvu povzročile cel kup novih težav. Med drugim lahko pričakujemo zastoj pri izdaji gradbenih dovoljenj in posledično veliko gospodarsko škodo.«

V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na biotehniški in za geografijo na filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.

Podaljšanje javne razprave predlagajo tudi v nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Kot so zapisali v sporočilu, sta zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon zelo obsežna in obravnavata zelo kompleksno problematiko, zato bi morala imeti javnost skupaj s strokovnimi institucijami več časa za celovite pripombe.

Pri zakonu o urejanju prostora sicer med drugim predlagajo, da se med naravne in grajene vrednote uvrsti predvsem naravna dediščina, spomeniki kulturne dediščine ter druge prepoznavne vrednote v prostoru, da se opredeli vključenost javnosti po aarhuški konvenciji in se javnosti da možnost odkloniti posege v prostor, ki jih ne želi.

Pri gradbenem zakonu pa med drugim opozarjajo, da v obrazložitvah navaja, da sta sočasno s paketom gradbene in prostorske zakonodaje v pripravi tudi nov zakon o ohranjanju narave in nov zakon o varstvu okolja. "Odločno smo proti slabšanju obeh zakonov in izigravanju evropskih direktiv na tem področju. Oba zakona je treba okrepiti v smeri zaščite prebivalcev in njihovega okolja (hrup, smrad, degradacija, izsiljevanje posegov neprimernih dejavnosti, ipd.) ter narave, ki je pomembna za turistični razvoj, da se preprečijo degradacije zaradi zasebnih ali državnih posegov v prostor, ki naj bi jih novi gradbeni zakon skupaj z zakonom o urejanju prostora liberaliziral," so zapisali.

Več o spremembah gradbene zakonodaje si lahko preberete tudi v četrtkovi tiskani izdaji Dela ter na www.delo.si.

K. Ž./STA