Izvajanje uredbe bi morali nujno zadržati in jo odpraviti, resorni minister pa bi moral o novih rešitvah začeti javno in strokovno podprto razpravo, so prepričani strokovnjaki, združeni v skupini Odgovorno do prostora.

Nezahtevni in enostavni objekti v uredbi niso klasificirani po zahtevah uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, kar pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način. Opozarjajo tudi, da je vlada z uredbo posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj da je po zakonu o prostorskem načrtovanju le občina pristojna za določanje pogojev za umeščanje posegov v prostor, z uredbo pa je te pogoje določila vlada.

Po njihovem mnenju je težko oceniti, kako bodo novi seniki, zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še težje pa, kakšen bi lahko bil vpliv napovedane »mini legalizacije« na stanje nacionalnega gospodarstva. Poleg tega je bila večina nelegalno zgrajenih objektov umeščena v prostor brez upoštevanja strokovnih dognanj o razvoju in gradnji v prostoru, ki jih povzemajo določila občinskih prostorskih aktov. Vsaka legalizacija črnih gradenj je potencialno problematična zaradi posledic, ki jih ima v prostoru, in zaradi sporočila, ki ga prinaša v širše družbeno okolje. S črnimi gradnjami zaznamovan prostor je lahko le izjemno omejen vir gospodarskega razvoja, so prepričani.

Opozarjajo tudi na nejasne rešitve glede namenske rabe zemljišč, na katerih se lahko gradijo enostavni in nezahtevni objekti, in na v uredbo vgrajena nizka pričakovanja do arhitekturne podobe novih gradenj. Ker uredba ne zahteva, da mora biti gradnja teh objektov obvezno skladna z namensko rabo zemljišč, je mogoče, da bo po novem na primer dopuščena gradnja zidanic (ki jim uredba dopušča bistveno povečanje glede na dosedanjo prakso) na površini kmetijskega zemljišča, ki je bilo doslej namenjeno pridelovanju grozdja, opozarjajo. Prav tako uredba zgolj splošno zahteva, da novi objekti ne smejo kvariti okolja in da ne smejo oblikovno odstopati od že zgrajenih objektov v okolju, čeprav imajo občine praviloma določene merljive zahteve za kakovostno oblikovanje novih objektov, kot je naklon strehe, razmerje tlorisov in volumna, oblikovanje fasad.

V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na Biotehniški in za geografijo na filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.