»Slovenija porabi 34 odstotkov več energije na enoto BDP, kot je evropsko povprečje, hkrati pa država uvozi 48 odstotkov energije. Če bi bila naša energijska učinkovitost na evropskem povprečju, bi z lastnimi viri energije lahko pokrili 80 odstotkov potreb,« je na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je na sejmu MOS pripravila spletna skupnost Energetika.net, opozoril Gorazd Marinček s Slovenskega E-foruma. Po njegovih besedah so logični naslednji ukrepi: povečati energijsko učinkovitost, zmanjšati porabo energije in pospešiti energijsko prenovo javnih stavb, ki bi lahko do 35 odstotkov prihrankov glede na sedanjo porabo.

Prepričan je, da je možnosti za črpanje sredstev kljub težavam bančnega sistema in krizi v gospodarski panogi dovolj. Neizkoriščena so predvsem sredstva na področju energetskega pogodbeništva. »Šola, na primer, najde zasebnega partnerja, ki je pripravljen obnoviti ovoj stavbe in investirati v prenovo ogrevalnega sistema. Naložbo bi plačala iz privarčevanih sredstev v naslednjih 15 letih, po dogovorjenem obdobju pa bi ustanova postala lastnica ogrevalnega sistema. Pa vendar nekateri uradniki na finančnem ministrstvu tovrstnega sodelovanja ne želijo odobriti, češ da gre za prikrito zadolževanje oziroma prikrit lizing. To je denar, ki ga ne izkoristimo, ki ga spregledamo,« je pojasnil.

Gašper Ravnak iz podjetja Butan Plin je okrogli mizi predstavil nove možnosti izkoriščanja zemeljskega plina. Kakor je pojasnil, so pripravili razpise, na katere se lahko prijavijo investitorji, ki želijo staro opremo zamenjati za novo in tako zmanjšati porabo energije. Primer dobre prakse učinkovite rabe energije je kogeneracija. Gre za hkratno proizvodnjo električne in toplotne energije v strojih z notranjim zgorevanjem, ki imajo po Ravnakovih besedah 90- in več odstotni izkoristek: »Objekt ima tako samozadostno električno in še toploto energijo. Za proizvedeno energijo je zagotovljen tudi odkup in glede na naše izkušnje je povračilna doba naložbe okrog pet let.«

Na razpis za nepovratna sredstva s področja energetike se lahko podjetja in javni sektor prijavijo tudi na Petrolu. Po besedah Mihe Valentinčiča s Petrola imajo na voljo nekaj manj kot 8,2 milijona evrov. Omenjeni denar je skupek prispevkov za učinkovito rabo energije, ki ga plačujemo državljani že vrsto let. Prispevek se letos ne steka neposredno v Ekosklad kot minula leta, temveč so ga lahko veliki prodajalci goriva zadržali z zavezo, da povečajo energijsko učinkovitost pri končnih odjemalcih vsaj za en odstotek. Na razpis se je mogoče prijaviti še do 30. novembra, projekt pa je lahko realiziran tudi v letu 2013. Prihodnje leto nepovratna sredstva pri Petrolu ne bodo na voljo, saj se je letos ponovno spremenila zakonodaja s področja energetike.

O energijski prenovi stavb
Tri slovenska podjetja s področja zasteklitve in senčenja stavb, Mik, Roltek in Soltec, v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje na sejmu MOS (v galeriji dvorane K) vsak dan predstavljajo rešitve za učinkovito in kakovostno energijsko prenovo stavb. Včeraj so lahko obiskovalci prisluhnili Primožu Praperju iz podjetja Eutrip, ki je predstavil praktične napotke o projektiranju energijskih sanacij in o prvih korakih pri pridobivanju nepovratnih sredstev. »Ključno je, da energijska prinese višjo kakovost bivanja, pa tudi znižanje izpustov in stroškov ter večje prihranke energije. Za to pa je nujno ozaveščanje ljudi, saj lahko le skozi primere dobre prakse spremenimo način razmišljanja in delovanja družbe,« je prepričan Praper. Opozoril, da je Slovenija tretja najbolj z gozdom poraščena država v Evropi, a tega ne znamo izkoristiti ali pa les zelo poceni izvažamo in prodajamo: »Les je surovina, ki nam daje konkurenčno prednost na trgu tistih, ki imajo na voljo druge energijske vire, npr. nafto. Spodbujanje naložb na tem področju zato pomeni razvoj stroke, delo za gradbeništvo, manjši pritisk na socialno košarico, prihranke energije, višjo kakovost bivanja, trdnejše zdravje ljudi, večjo storilnost in konkurenčnost.«

O lesu v trajnostni arhitekturi

Na to, da premalo izkoriščamo naše največje bogastvo – les, sta na okrogli mizi o lesu kot priložnosti trajnostne arhitekture opozorila tudi arhitektka Maruša Zorec (na fotografiji desno), nagrajenka Prešernovega sklada 2012 in dobitnica Plečnikovega odličja 2011, prof. dr. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete (na fotografiji v sredini). »Slovenija ima neskončne možnosti, kajti tako bogati deželi z lesom sta v Evropi le še dve, ki pa les že dobro uporabljata, medtem ko ga znamo pri nas le kuriti, uporabljati za kaj druga pa ne. Slovenija pri tem dejansko ne najde izhodišč, da bi podprla industrijo in začela uporabljati izdelke in objekte iz lesa. Slovenija nima energije, les pa je mogoče z zelo malo energije predelati v izdelke, ki so zdravju prijazni,« je v pogovoru s Praperjem povedal Pohleven. Maruša Zorec je opozorila tudi na odgovornost arhitektov pri trajnostni arhitekturi: »Trajnostna arhitektura pomeni pravilno umeščanje v prostor. Naša družba bi morala težiti k čim večji samooskrbi na vseh področjih. Arhitekti k temu prispevamo tako, da skrbimo za prostor, pri čemer pozorno izbiramo gradiva, predvsem pa gradimo čim bolj energijsko varčno. Moja osebna želja in prizadevanja so, da čim več gradimo z lesom. Les je namreč material, ki je z vidika udobja gradnje, umestitve v prostor in rabe najprimernejši.«