»Sejma ne bi bilo, če ne bi bilo razstavljavcev, brez njih pa tudi obiskovalci tu ne bi imeli kaj početi in kaj videti,« je v nedeljo, zadnji dan sejemskega dogajanja v Celju, dejala izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Prve analize obiska kažejo, da je več kot 82 odstotkov obiskovalcev sejem ocenilo kot uspešen ali zelo uspešen in da je izpolnil njihova pričakovanja, več kot 65 odstotkov pa jih je pritrdilo, da bodo prišli tudi prihodnje leto.

Na OZS, ki je največji partner družbe Celjski sejem pri organizaciji dogodka, ugotavljajo, da so se letos predstavila podjetja, »ki jih še pred nekaj leti nismo poznali, a so v tem obdobju iz garažnih podjetij z lastnim razvojem zrasla v podjetja s 100 ali 200 zaposlenimi«. To pa je po besedah predsednika OZS Branka Meha tisto, kar Slovenija potrebuje. Obrtniki in podjetniki so sicer od torka do nedelje opozarjali, da potrebujejo spodbudno okolje za delo in podporo bank. Meh je zadnji dan sejma zadovoljen ugotavljal, da so jih obiskali poslanci, predsedniki strank, ministri in predsednik vlade, »torej vsi, ki krojijo to gospodarsko usodo. Z njimi smo se lahko neformalno pogovorili, med drugim o tem, kam želimo, da gre slovensko gospodarstvo. Upam, da bodo držali dane obljube.«

Med poudarki letošnjega dogajanja na celjskem sejmišču velja omeniti intenzivno mednarodno sodelovanje in mednarodna srečanja obrtnikov in podjetnikov. Slovenski trg je namreč za naše podjetnike postal premajhen, zato iščejo poslovne priložnosti zunaj meja. Pri tem ne pogledujejo zgolj proti severni Evropi, ampak tudi proti državam južne Evrope, kjer je prav tako veliko možnosti za sodelovanje. »Odprti smo tudi za tuje vlagatelje, ki so pomembni za razvoj podjetij. Ključno je, da se naša podjetja razvijajo in zaposlujejo nove ljudi, saj je to edini način, da slovensko gospodarstvo dobi nov zagon,« je še poudaril Branko Meh.

Odmevna zgodba o lesu

Za dobrodošlo popestritev tega največjega podjetniškega dogodka v regiji so se izkazale novosti, saj so jih dobro sprejeli tako obiskovalci kot razstavljavci: e-mobilnost, razširjeni program kampinga, karavaninga in outdoor opreme s t. i. outdoor parkom ... Posebno pozornost je organizator letos namenil lesu kot strateški surovini, ki jo v Sloveniji pogosto uporabljamo na neprimeren način in s premalo dodane vrednosti v procesu predelave. V atriju sejmišča je bila vse dni na ogled celotna zgodba slovenskega gozda, posebna paša za oči je bilo tudi državno tekmovanje gozdnih delavcev, o lesu kot prevladujočem energentu so na brezplačnih predavanjih spregovorili energetski svetovalci mreže Ensvet, prav tako o kurilnih napravah na lesno biomaso ter o lesenih hišah, strateški pomen lesa pa je bil glavna tema okrogle mize o gozdno-lesni predelovalni industriji.

Še ob osamosvojitvi Slovenije je bilo v lesnopredelovalni industriji zaposlenih 40.000 ljudi, do danes se je ta številka občutno zmanjšala. Kakor je dejal minister za gos­podarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, daje kruh le še 9000 ljudem. Tako kot Počivalšek je tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan poudaril, da je zdajšnja vlada prepoznala lesno panogo kot zelo pomembno, za izboljšanje razmer pripravljajo zakonske spremembe, na gospodarskem ministrstvu pa so pred dobrim mesecem ustanovili tudi direktorat za lesarstvo. »Presodili smo, da je treba ustanoviti službo, ki se bo ukvarjala s sistemskimi spremembami in ki bo omogočila, da se gozdno-lesna veriga revitalizira,« je dejal Počivalšek in dodal, da je treba panogo tudi finančno podpreti. V okviru nove finančne perspektive je za lesno industrijo predvidenih 50 milijonov evrov, od tega 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev. »Interes, znanje in voljo, da se nekaj naredi na tem področju, imamo, imamo tudi tuje investitorje, ki so pripravljeni vlagati v predelovalne obrate,« je povedal minister. Zakonskim ureditvam in finančni podpori naj bi se pridružila še promocija. »Poudarjati moramo, da se z lesom vračamo k zelenemu, naravnemu. Konkretna naloga in ukrep, da preidemo od besed k dejanjem na področju energijske obnove stavb, pa je, da predpišemo delež lesa, ki se mora uporabiti pri obnovi. S tem mu bomo dali večji pomen, kot ga je imel do zdaj,« je še dejal Počivalšek.

Sončne elektrarne še kar čakajo na boljše čase

Ko smo že pri obnovljivih virih, ne moremo mimo sončnih elektrarn, o katerih so govorili na konferenci o fotovoltaiki. Medtem ko v Sloveniji še vedno nimamo ustrezne pravne podlage, ki bi omogočala razvoj fotovoltaike, so številne druge države že več let usmerjene k izkoriščanju brezplačne energije sonca in razvoju fotovoltaike. »Stanje v Sloveniji je trenutno takšno, da slabše ne bi moglo biti,« je bil kritičen predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl.

Pred natanko letom dni je bila predstavljena uredba o net-meteringu oziroma neto obračunu električne energije, ki naj bi omogočil ekonomsko upravičenost malih sončnih elektrarn brez subvencij; te je namreč država za obnovljive vire energije ukinila, zato je že tako majhno zanimanje za sončne elektrarne skoraj povsem zamrlo. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je pojasnil, da je uredba o net-meteringu od junija v javni obravnavi in do zdaj usklajena z večino deležnikov, odprta je le še ena zadeva, zato pričakuje, da bi bila lahko sprejeta letos oktobra ali marca prihodnje leto. Sprejetje uredbe je po Tručlovem mnenju nujno, saj bo prinesla spremembo miselnosti: »Glede same zmogljivosti fotovoltaike v Sloveniji pa ne bo veliko spremenila, ker lahko z malimi elektrarnami zadovoljimo le majhne potrebe.«

Priznanja za odlične poslovne ideje

Na sejmu MOS so že tradicionalno podelili sejemska priznanja. Komisija Celjskega sejma je podelila dve zlati, po tri srebrna in bronasta priznanja ter posebno priznanje. Komisija Mestne občine Celje je skupaj izbrala štiri nagrajence, OZS pa je podelila dva srebrna in en bronasti ceh ter pet priznanj.

Zlato priznanje Celjskega sejma sta dobili podjetji Kronoterm (za sanitarno toplotno črpalko z najboljšim izkoristkom v Evropi) in Inovatika (za pametni bio toplotni sistem, ki ne potrebuje zalogovnika toplote).

S srebrnim priznanjem so bili nagrajeni: odbor za znanost in tehnologijo pri OZS (za nove aplikativne tehnologije in tehnološke procese), podjetje Arch Vitalis coop. (za koncept gradnje vitalnih hiš) ter podjetje Petrič (za tehnično izboljšavo kotla na pelete z avtomatskim čiščenjem toplotnega izmenjevalnika in odstranjevalca pepela iz kurišča). Bronasto priznanje so prejeli Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje (za predelavo klasičnega vozila v električno in izdelavo polnilne postaje), Kobra Team (za prenosni brezžični sistem ozvočenja Kolibri) in podjetje Ham (za torbo RollJet, ki združuje rolko in šolsko torbo).