Bistvena prednost vrat s skritim podbojem je v tem, da je vratno krilo poravnano z ravnino stene, podboj pa je skrit za omet ali mavčnokartonske plošče. Zaradi elegantnega videza se lepo podajo v minimalistične ambiente, dobrodošla pa so tudi v prostorih, kjer si želimo diskretne prehode, pojasni Marko Voljč, direktor podjetja Pro-portis, v katerem se ukvarjajo predvsem s sistemi notranjih vrat. Kakor nadaljuje, je poleg estetskega vidika njihova bistvena prednost »v trpežnosti vgrajenega okovja, široki izbiri zapiralnih mehanizmov in neslišnosti zapiranja. Najpogosteje se odpirajo s t. i. sistemom odpiranja v podboj, ali z drugim izrazom, s sistemom na potisk. Ta rešitev zahteva manj prostora, saj je vrtišče vrat umaknjeno na zunanji rob zidu. Vrata omogočajo tudi odpiranje za 180 stopinj.«

Edina omejitev je debelina stene

Vrata brez vidnih podbojev so primerna za vse prostore, po zagotovilih sogovornika celo kot vhodna stanovanjska vrata. Posebnih omejitev za vgradnjo skoraj ni – primerna so za novogradnje in adaptacije, okvir pa je zasnovan tako, da ga je mogoče vgraditi v vse vrste sten, tako v zidane kot mavčnokartonske. Edina omejitev je debelina stene – ta mora biti za vgradnjo nevidnega podboja debela najmanj šest centimetrov, nam pojas­ni strokovnjak Florijan Letnar iz podjetja Lestur, kjer se ukvarjajo z izdelavo vrat po naročilu.

Mere, materiali in izolativnost

Glede mer vratnih kril in podbojev večjih omejitev ni. Izbiramo lahko med vsemi vrstami materialov, ki so primerni za klasična vrata, na voljo pa so tudi bolj nekonvencio­nalni, denimo beton, kamen, keramika in kovina, vratno krilo je mogoče obložiti s tapeto ali usnjem oziroma ga prebarvati v barvo stene, opisujeta sogovornika. »Trenut­no prevladujejo modne kombinacije svetlih barvnih odtenkov s pridihom podeželskega večnega hrasta ali pa popolnoma čiste linije,« iz izkušenj s strankami pove Letnar.

Poleg videza moramo upoštevati tudi morebitne dodatne zahteve, povezane z uporabo – denimo specifične klimatske razmere, potrebe po dodatni zvočni ali toplotni izolaciji in podobno. Temu je treba prilagoditi tako konstrukcijo vratnega krila kot izbiro okovja oziroma podboja, svetuje Voljč. »Ob testiranjih se je pokazalo, da vrata s skritimi podboji dosežejo v povprečju za dva decibela manjšo zvočno izolativnost kot klasična, toplotna izolativnost pa je enaka. Na voljo so tudi že izvedbe s požarno odpornostjo, ki zagotavlja 30-minutno zaščito,« rezultate meritev povzema sogovornik.

Vgradnjo prepustite mojstrom

Pri vgradnji je potrebna velika natančnost. Najprej mora biti dovolj trdna in stabilna sama stena, v katero bomo vgradili vrata, kajti ob preslabi konstrukciji se lahko pojavi nihanje, povešanje ali pokanje na stiku podboja z zidovi, neustrezno tesnjenje in slabo zapiranje, razloge, zakaj to delo prepustiti izkušenim monterjem, našteva Voljč. Ob tem dodaja, da se zaradi nepravilnosti pri nameščanju lahko občutno zmanjša tudi življenjska doba okovja.

Za vgradnjo takšnih vrat se lahko odločimo v različnih fazah gradnje, tudi pri prenovi oziroma če bi radi zamenjali klasična vrata. Marko Voljč v tem primeru opozarja, da je treba zidne odprtine, če je stena nestabilna ali neravna, prej pripraviti za kakovostno sid­ranje. Letnar pa poudari pomen pravilnega zaporedja gradbenih posegov: »Podboj mora biti skrit za omet ali mavčno steno. Profile moramo zato namestiti še pred ometi in slikopleskarskimi deli, kar pomeni, da mora biti podboj vgrajen že pred vsemi zaključnimi deli. Zadnji izvajalec pred mizarjem je običajno slikopleskar, ki še dokončno obdela špaleto.«

Življenjska doba in cena

Po Voljčevih zagotovilih je življenjska doba takšnih vrat s pripadajočim okovjem od 30 do 40 let (testirana so s cikličnim testom vzdržljivosti na 200.000 odpiranj in zapiranj), cena kompleta pa se giblje od 500 evrov navzgor, odvisno od mer in materialov. Letnar še pojasni, da je višja cena v primerjavi s klasičnimi vrati povezana z vgrajenimi skritimi sistemi nasadil, magnetno ključavnico in drugimi dejavniki, denimo vgradnjo skrite kljuke.