Izpostavljenost visokim svetlobnim vred­nostim vpliva na pravilno izločanje hormonov v telesu, od česar so odvisni odpornost našega imunskega sistema, delovanje srca in še vrsta pomembnih fizioloških procesov. Poleg tega vpliva na počutje. Ljudje imamo po izsledkih raziskave Barometer zdravega doma (Healthy Homes Barometer, 2016) do 50 odstotkov več energije, če je prostor dobro osvetljen. Dojemanje svet­lobe je povezano z občutki, s katerimi si ustvarimo podobo prostora. Okenska odprtina namreč ni samo vir svetlobe, daje nam orientacijo v prostoru, omogoča zaznavanje sprememb dneva in komunikacijo z zunanjim okoljem. Zato sta položaj okenskih odprtin in način osvetlitve ključna, da bo prostor deloval prijetno, kar pomeni, da se bomo v njem dobro počutili.

Zakonodaja je ohlapna, 
kaj lahko naredimo?

Za osvetlitev stanovanjskih bivalnih prostorov po predpisih velja, da znaša minimalna površina oken 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Za sobo velikosti 10 kvadratnih metrov bi to pomenilo dva kvadratna metra oken, skupaj z okvirjem. Pri tem se odšteje površina oken od tal do višine pol metra. Razumljivo, saj na osvetlitev in vpad svetlobe v globino vpliva zgornji rob okna in ne spodnji. Slednji vpliva na razgled.

Razmerje površine pa še ne pomeni kakovost­ne osvetlitve. Pomisliti je treba na to, kje v prostoru potrebujemo svetlobo, kakšen je njen vir, je to sončna svetloba ali mehka difuzna severna svetloba, kako globok je prostor in kako je poskrbljeno za osvetlitev zaledja, še posebno če sta v ozadje postavljena delovna miza ali kuhinjski pult

Pomemben podatek je tudi prepustnost stekla za svetlobo. Zanimivo, da ta lastnost tako investitorjev kot projektantov ne zanima prav posebno. Velja namreč, da bolj ko je okno energijsko učinkovito, manj svetlobe prehaja skozenj. Z večanjem števila nizkoemisijskih slojev se prepustnost za svetlobo zmanjša. Ob vsesplošni osredotočenosti na zmanjševanje rabe energije v stavbah je večina pozornosti namenjena obliki stavbe, kompaktnosti ovoja in težnji k zmanjševanju toplotnih izgub skozi stavbni ovoj. Toda zaradi tega v prostorih velikokrat primanjkuje naravne svetlobe. Velik delež okenskih odprtin na južni strani, skozi katere sonce pozimi zastonj ogreva prostor, še ne pomeni, da je naravna osvetlitev dobra. Skrbno načrtovanje energijskih karakteristik stavbe je pomembno, a dobro počutje in zdrava notranja klima sta prav tako. Trajnostna gradnja ni samo energijska učinkovitost, temveč namenja enako pozornost tudi notranjemu bivalnemu okolju.

V fazi načrtovanja je mogoče preveriti količino in razporeditev svetlobe v prostorih, vpad in gibanje sonca. Na trgu so dostopni brezplačni programi za analizo dnevne svetlobe, ki učinkovito simulirajo bodoče stanje in so dobrodošlo orodje tako za arhitekta kot investitorja, saj je realna slika osvetlitve uporaben pripomoček za ponazoritev tistega, kar si ljudje najtežje predstavljamo – svetlobo v prostoru.

Razporeditev oken

Večina enodružinskih hiš ima bivalno površino razporejeno v pritličju in mansardi, navadno pod dvokapno streho. Pritlična etaža je zastekljena z vertikalnimi okni, ki so največkrat na južni ali zahodni strani hiše, v smeri razgleda na zaledni oziroma vrtni del parcele. V mansardi so prostori osvetljeni skozi vertikalna okna na stranskih fasadah hiše. Vendar samo ta svoje naloge ne morejo opraviti zadovoljivo. Bivalni prostori v mansardi bi morali imeti enakovredno površino oken kot tisti v pritličju. To je mogoče doseči le tako, da izkoristimo tudi streho. Svetlobo spustimo v prostor s strešnim oknom ali frčado. Razlika med njima je v osvetlitvi. Okno v poševni legi bo vedno dajalo več svetlobe, saj je obrnjeno proti viru svetlobe – soncu. Hkrati bo ponudilo več razgleda v primerjavi z ozko frčado, kjer stranske stranice ožijo vidno polje. Pri izbiri se je treba vprašati, kaj prostor potrebuje. Če je to svetloba, bo strešno okno učinkovit vir, saj v primerjavi z enako veliko frčado osvetli prostor trikrat bolje. Če je zaradi potrebe po višini treba poiskati rešitev, ki bo zagotovila zadosten volumen, je smiselno načrtovati frčado. Ta naj bo dovolj velika, da bo njena izvedba upravičila strošek in slabšo osvetlitev prostora.

Tudi pri sobah, v katerih delamo, ustvarjamo, še posebno otroških sobah, ki niso namenjene le spanju, je potreben razmislek, kako jih osvetliti. Če nočemo biti s postavit­vijo pohištva omejeni le na en vir svetlobe, moramo to enakomerno porazdeliti. To dosežemo, če prostor osvetlimo vsaj z dveh strani.

Na severni strani hiše so ponavadi sekundarni prostori, kot sta stopnišče ali kopalnica. Tudi v njih je priporočljivo izkoristiti možnost osvetlitve, saj umetna svetloba v primerjavi z dnevno ne odtehta občutka svetlega prostora. Bogatega barvnega spektra dnevne svetlobe ne more nadomestiti nobena umetna sijalka. Prav tako so hod­niki tisti členi v hiši, ki so pogosto v rabi. Z dobro osvetlitvijo komunikacijske poti se izognemo nenehnemu prižiganju luči. Oknom na severni strani se zaradi bojazni po toplotnih izgubah ni treba odpovedati. Pač izberemo takšna z nižjo vrednostjo prehoda toplote.

V praksi je največ okenskih odprtin v dnevnem prostoru, saj se v njem zadržujemo podnevi. Namenjen je različnim dejavnostim, druženju in podobno. To je navadno najbolj prijeten del stanovanja, ker ima dovolj svetlobe, razgled, greje ga sončna svet­loba, odpre se na balkon, teraso ali vrt, kar nam omogoča tudi fizično komunikacijo z okolico, ki nas obdaja. Če te parametre dobrega počutja poznamo in zaznavamo, jih lahko smiselno upoštevamo tudi pri osvetlitvi drugih prostorov. Dobro načrtovana osvetlitev je namreč izjemna kakovost stanovanja, ki dviguje njegovo vrednost. Naj bo prostor še tako bogato in izbrano opremljen, bo premalo svetlobe zmanjšalo občutek ugodja. Ljudje pa se ravnamo po svetlobi, spremembi dneva, kar veliko bolj vpliva na nas, kakor se zavedamo.

Orientacija oken

Okna niso samo vir svetlobe, temveč tudi ogrevanja. Južna orientacija je zaželena, saj so južne okenske površine pomemben vir toplotnih dobitkov pozimi. V pritlični etaži je zato južna fasada zastekljena z večjimi površinami. Sončna svetloba je pomembna za počutje, zato v bivalnih prostorih zagotovimo tudi popoldansko sonce, ki bo spodbujalo delovanje človeka in dvignilo razpoloženje. Vzhodna orientacija oken je dobrodošla predvsem v spalnih prostorih, saj jutranje sonce pripomore k lažjemu prebujanju. Ker so spalni prostori navadno v mansardi, je smiselno izkoristiti streho objekta tako za osvetlitev, kot pasivni vir ogrevanja pozimi. Strešna okna, obrnjena na jug, bodo dobrodošel vir sončne svetlobe v popoldanskih uricah, namenjenih igri ali delu otrok. Zaradi lege v naklonu so več­ji vir toplotnih dobitkov, ki je dobrodošel v hladnih mesecih.

Prenova

Prenove se lotimo zaradi izboljšanja stanja objekta, kar največkrat pomeni več toplot­ne izolacije na zunanjem zidu, zamenjavo ogrevalnega sistema, novo kritino, zamenjavo oken z varčnejšimi. Ali pri tem pomislimo, kaj se bo zgodilo s svetlobo? Je mogoče ohraniti njeno količino ali jo še izboljšati?

Dejstvo je, da se z večjo debelino zidu in trislojno zasteklitvijo količina svetlobe zmanjša. Svetlobne razmere lahko izboljšamo s povečanjem okenskih odprtin, izbiro oken s tanjšimi okvirji. V mansardi je zadeva preprostejša, saj vgradnja večjega ali novega strešnega okna v streho ni tako zahteven poseg kot vgradnja novega okna na fasadi. Naredi pa bistveno spremembo. Namen prenove je izboljšati počutje v prostoru, zato ne pozabimo, da je del tega tudi dnevna svetloba.

Senčenje

Kakovostna naravna osvetlitev pomeni tudi ustrezno senčenje, s katerim uravnavamo pregrevanje in količino svetlobe v prostoru. Zunanja in notranja senčila so zato obvezen del opreme okna.