Sodelujoči projekti so potrdili, da v razvoju enodružinskih hiš še zdaleč ni zastojev. V njihovi arhitekturi je mogoče opaziti številne inovativne zasnove, in to tako glede kakovosti bivanja kot odgovornega odnosa do uporabljenih materialov in okolja. Nekaj hiš, ki so bile nominirane v ožji izbor, je uspešna kombinacija starega in novega, nekaj jih je mogoče opredeliti kot uspešen eksperiment za posebne potrebe naročnika, obstajajo pa tudi izjemno dobre rešitve v primerih, ko ljudje v hiši, v kateri stanujejo, opravljajo tudi svoje delo.

Gradiščanska

Za najboljšo hišo 2015 na Gradiščanskem, najvzhodnejši avstrijski pokrajini, je bila izbrana hiša Markt 67 v mestu Weiden am See, ki leži nedaleč od Nežiderskega jezera. Arhitektka Claudia Cavallar je na površini 64 kvadratnih metrov projektirala hišo, ki ima skupno 68 kvadratnih metrov bivalne površine. S svojo namerno neugledno zunanjostjo, a prefin­jeno notranjostjo je uspešen primer, kako lahko počitniška hiša zamenja staro kmečko hišo v eni od najstarejših ulic. »Nismo hoteli biti preveč vpadljivi, smo pa želeli ostati del naravno vzpostavljene celote,« pravi lastnica Ulrike Tschabitzer-Handler.

Kar zadeva uporabljene materiale in velikost, je hiša Markt 67 zelo podobna okoliškim hišam, le da ima malo manj strmo streho za boljši izkoristek sončne energije, saj so na njej nameščeni kolektorji. Notranjost spominja na nekdanji senik, za posebno vzdušje pa poskrbijo vidne vezane plošče in opeka.

Koroška

Za zmagovalko na Koroškem so izbrali hišo in atelje v kraju Sele, katere avtor je arhitekt Ferdinand Certov. Ta samostojni objekt s stanovanjsko površino 155 kvadratnih metrov so postavili na 212 kvadratnih metrih zemljišča in je prav tako izvrsten primer sožitja starega in novega. Več kot 200 let staro hišo pradedov so spremenili v atelje. Hiša je toplotno izolirana po najsodobnejših standardih, tako da ima zelo majhno porabo energije, njena zunanjost pa je ostala popolnoma nespremenjena. Petdeset metrov stran so postavili novo stanovanjsko hišo, zgrajeno iz tradicionalnih masivnih materialov, ki so jim dodali lesene elemente. Nova hiša, katere večji del je vkopan v zemljo, ima geotermično ogrevanje. Del, ki se opira na pobočje, dobiva dnevno svetlobo skozi osrednji atrij. Zanimiva značilnost so prostori, ki prehajajo drug v drugega, igra ozkega in širokega ter namenoma omejena izbira različnih materialov. Ne nazadnje – hiša stoji na kraju, od koder se odpira prelep razgled na Karavanke.

Spodnja Avstrija

V Spodnji Avstriji so za najboljšo razglasili hišo s klančino v kraju Mitterreith pri Zwettlu, delo biroja Will Architektur v sodelovanju z Berndom Leopoldom. Na površini 135 kvadratnih metrov so zgradili objekt s 160 kvadratnimi metri stanovanjske površine, ki se je izvrstno umestil v vaško okolje. Osred­nji del je klančina, ki povezuje pritličje in zgornje nadstropje. A klančina nima samo vloge povezave, temveč je hkrati prostor za igranje in dnevno bivanje družine Domberger. Ob počivališču ob klančini je delovni kotiček, zunaj je terasa za sončenje, ob zgornjem delu klančine pa so pustili večji prostor za regal s knjigami. Skozi odprto pritličje in zastekljeno teraso se je v hišo vtihotapila narava.

Zgornja Avstrija

Najboljša hiša 2015 v Zgornji Avstriji je hiša Sonnberger v kraju Vorderweissenbach. Z njo je arhitekturni biro Hammerschmid, Pachl, Seebacher – arhitekti pokazal, da je mogoče ustvariti odličen in razmeroma poceni stanovanjski objekt na gradbeno zahtevnem terenu, ozkem pasu med dvema drugima stanovanjskima objektoma. Stoji na površini 240 kvadratnih metrov in ima 130 kvadrat­nih metrov bivalne površine. Gre za enonadstropno hišo v obliki črke U, zgrajeno iz lesenih plošč, ki so pritrjene na jeklenih nosilcih. Kompaktno jedro iz armiranega betona jo varuje pred sunki vetra. Stanovanje in parkirišče sta na istem nivoju, ob hiši pa je ostalo tudi dokaj veliko dvorišče.

Salzburg

Hiša Maier v mestecu Hof pri Salzburgu je najboljša hiša 2015 na Salzburškem. Projektiral jo je arhitekturni biro LP architektur ZT GmbH. Zgradili so jo na površini 172 kvadrat­nih metrov, njena stanovanjska površina pa znaša 133 kvadratnih metrov. Na strmini hriba je stala stara hiša, na temeljih katere so nato zgradili novo hišo iz masivnega lesa – stene so debele 28 centimetrov. Velika dnevna soba je v pritličju, obe spalnici sta v zgornjem nadstropju. Zgornji del je z galerijo povezan s pritličjem, tako da je višino hiše mogoče občutiti tudi v notranjosti. Naročnik je zahteval naravne materiale in naravne tehnike oziroma hišo iz lesa brez škodljivih odpadkov.

Štajerska

Najboljša na Štajerskem je hiša HM, ki jo je projektiral biro yes-architecture (Marion Wicher), in to na površini 228 kvadratnih metrov. Stanovanjski prostor je velik 138 kvadratnih metrov. Arhitektka se je igrivo odzvala na pokrajino z zasneženimi gorami in remizo za lokomotive v bližini. Vlaknocementne strešne plošče v beli in temno sivi barvi ponazarjajo sneg in so nekakšno nadaljevanje belo-sive fasade te ne ravno velike vile starejšega zakonskega para. Fasada hiše je podobna ledeniku, s svojo veliko stekleno površino pa pripomore k temu, da se zdijo bivalni prostori tesno povezani z naravo. Hiša je enonadstropna, njen tloris ima obliko trikrake zvezde. Stanovanjski del je mogoče s premično steno ločiti od drugih delov.

Tirolska

V mondenem Kitzbühlu je biro Gogl Architekten projektiral hišo Walde in z njo osvojil naslov za najboljšo hišo 2015 na Tirolskem. Na gradbeni površini 190 kvadratnih metrov je nastala hiša z 286 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Hiša Walde je odličen primer, kako se lahko nova hiša lepo umesti v okolje z grički in potokom v neposredni bližini, hkrati pa ne prekrši predpisov o ohranitvi kmečke hiše pod spomeniškim varstvom, ki je prej stala na tem mestu. Tri nadstropja so prilagojena strmini hriba, na katerem stoji. V pritličju so stropi narejeni iz vidnega betona, kot nasprotje tradicionalnim materialom, kot sta les in naravni kamen. Velike steklene stene na jugu ponujajo čudovit pogled na Alpe, pomični fasadni elementi iz lesa pa omogočajo tako odprtost kot varovanje zasebnosti.

Predarlsko

Najboljša hiša 2015 v najbolj zahodni avstrijski pokrajini je hiša Hohlen nad mestom Dornbirna. Arhitekt Jochen Specht je zasnoval hišo z 204 kvadratnimi metri bivalne površine na površini 127 kvadrat­nih metrov. S projektom je dokazal mojstrstvo v prenovi stare hiše iz leta 1961 (s 85 kvadratnimi metri stanovanjske površine je bila dovolj velika za eno družino, njena fasada pa je bila v zelo slabem stanju) v objekt, ki vzbuja vsesplošno občudovanje. Stara hiša je dobila nov ovoj, v katerem so se stare odprtine za okna in vrata spremenile v prehode in niše. Stara konstrukcija je vidna znotraj, nova fasada pa je izdelana tako, da hiša ne porabi veliko energije in ima veliko več prostora. S svojo barvo se zlije z okoljem, velike steklene površine fasade pa stanovalcem omogočajo pogled v naravo in hkrati naravo spustijo v notranjost, le nekateri prostori so zaščiteni pred pogledi od zunaj.

Dunaj

V mestu pokrajini Dunaj je bila za najboljšo hišo izbrana hiša CJ_5. Projektirali so jo pri caramel architekten (Martin Haller). Hiša, katere bivalna površina meri 104 kvadratne metre in stoji na površini 171 kvadratnih metrov, je dober primer tega, kako je mogoče odlično graditi tudi na vse bolj gosto naseljenem Dunaju, katerega prebivalstvo se v zadnjem času pospešeno povečuje. Človek, ki vstopi v hišo CJ_5, vstopi v belo prostorno skulpturo. Predprostor sta atelje in garaža, za njima pa se odpreta stanovanjski prostor in atrij, odprt v višino. Tako so na 35 metrov dolgi in samo pet metrov široki parceli dobili prostrano rešitev z medsebojno izvrstno povezanimi prostori. Hiša CJ_5 je po svoje podobna luksuz­ni jahti. Atrij je vrt in površina za rekreacijo, garaža je delavnica in atelje, klet pa je zelo dober stanovanjski prostor (tudi za videoprojekcije). Prostranost se nadaljuje tudi v zgornjem nadstropju s spalnicama, kopalnico in straniščem, ki so posebni »otoki«. Podest za kuhinjo je zasnovan kot del stopnišča. Hiša je zaradi fotovoltaike in drugih sodobnih sistemov energijsko skoraj samozadostna.