MOS 2017: Do potrošnika prijazna podjetja in izdelki, usmerjeni v prihodnost

MOS 2017: Do potrošnika prijazna podjetja in izdelki, usmerjeni v prihodnost

Petdeseti mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) je za nami. Med številnimi obiskovalci Celjskega sejma smo bili tudi mi. Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič je pozorno pregledal razstavljavce in izbral osem tistih, ki ne ponujajo le kakovostnih izdelkov, ampak stranke pred nakupom opremijo tudi z vsemi zanje ključnimi informacijami, ter dva izdelka, ki hodita v koraku s perečimi posledicami podnebnih sprememb in sledita viziji samozadostnostih zgradb.

Četudi je bilo razstavljavcev veliko, smo pogrešali nekatere stare znance. V zadnjih letih, ko je Slovenijo pestila finančna in gospodarska kriza, so našli nove poti za predstavitev svojih izdelkov, zato zanje sejemska navzočnost ni več nepogrešljiva, so nam razložili nekateri. Tisti, ki so MOS-u ostali zvesti, so nasprotno pojasnili, da so se ljudje preveč navadili nanje, da bi jih lahko pustili na cedilu, zato vztrajajo, četudi nastop na sejmu nima takojšnjega prodajnega učinka.

Strešna okna, Velux

»Velux je gotovo najkakovostnejši proizvajalec strešnih oken. Zmeraj me fascinira, kako neko strešno okno na prvi pogled deluje preprosto, v resnici pa ga nenehno izpopolnjujejo. Na sejmu smo na primer lahko videli nov dodatek k strešnemu oknu. Na zunanji strani je nanj montirano prezračevanje z rekuperacijo, s čimer rešujemo kakovost zraka, rakavo rano sodobnih stanovanj. Videli smo tudi veliko elementov toplotne izolacije strešnih oken ter izvedbe okna, ki je sestavljeno kot balkon – ko ga odpremo, lahko stopimo nanj. Velux z novejšimi izdelki zelo poudarja tudi kakovost naravne osvetlitve v stanovanju. Razvili so že ravno okno ali okno, ki je v ravnini, imajo tudi svetlobnike, ki s strehe naravno svetlobo pripeljejo naravnost v stanovanje. Pri njih je poleg tega izjemno dobra podpora kupcem, saj se zelo trudijo pri usposabljanju tako zaposlenih kot projektantov, za katere organizirajo tudi strokovne ekskurzije,« je povzel Bojan Žnidaršič.

Zanimivost: Velux je razvil računalniški program, ki pokaže, kako lahko z različnimi tipi oken dosežemo različne osvetlitve prostora, kar projektantom in kupcem olajša izbiro optimalne naravne osvetlitve.

Okna, MIK Celje

»Prezračevalni sistem z rekuperacijo MIKrovent je nekaj let stara rešitev podjetja MIK, ki je presenetljivo ni kopiral še nihče. To lokalno prezračevanje so razvili, ker se je po vgradnji oken na notranjih špaletah pojavljala plesen. Toplotni mostovi so sicer ostali, vendar so vsaj zagotovili odvajanje vlage. Za raz­voj plesni sta namreč potrebna dva pogoja: hladnejši toplotni most in dovolj vlage. Če je ni, ni kondenza in ni plesni. Osebno takšne rešitve sicer ne zagovarjam strastno, ker bi bilo treba odpraviti toplotne mostove, če pa jih ne, je tudi to ena od možnosti. V MIK-u jo denimo zagovarjajo s tem, da ne zahteva nobenih predelav v stanovanju, zato jo stranke izbirajo zlasti za specifične potrebe, na primer za montažo na okenske okvirje v spalnicah in otroških sobah. Cena MIKroventa je s 490 evri za okno visoka, vendar 25 odstotkov zneska subvencionira Ekosklad. Sicer so danes vsa okna, lesena, aluminijasta in plastična, zelo dobra, slabost pa še vedno ostaja njihova vgradnja. Stranka potrebuje kakovostno vgrajeno okno, ne lepega okna. MIK sem izpostavil zato, ker je v paket vgradnje vključena tudi celovita obdelava zunanjega obokenskega prostora, torej vgradnja senčil, zunanje poličke in toplotne izolacije,« je izbor pojasnil strokovnjak.

Zanimivost: Na Tirolskem in v Švici se kupci pogosto odločajo za suho vgradnjo oken v slepi okvir, ki je podobna vgradnji notranjih vrat, v Sloveniji pa za to še ni velikega zanimanja, čeprav je »suha montaža genialna«, kakor pravi Bojan Žnidaršič, ker lahko vnaprej opraviš vsa dela, tudi pobeliš, tik pred zdajci pa ti montirajo še okna, ne da bi karkoli poškodovali ali umazali. MIK ima v svoji ponudbi tudi to.

Celulozna toplotna izolacija, Zimicell

Po Žnidaršičevih besedah postaja toplotna izolacija iz celuloznih vlaken vse bolj priljubljena tudi pri nas, ne le v tujini. »V nekaterih primerih je idealna, kot na primer pri toplotni izolaciji strehe, v kateri je veliko negativnih kotov, ki jih je težko obložiti z običajno izolacijo. Celulozna vlakna se vpihavajo, na primer v vertikalne konstrukcije ali kot izolacija obodnih sten, čeprav jih lahko tudi posujemo in poravnamo, na primer po podstrehi, da izoliramo strop proti hladni podstrehi. Izolacijska sposobnost celuloznih vlaken je primerljiva z drugimi izolacijami: njihova gorljivost je nična, pred gnitjem so zaščitena z borovimi solmi, predvsem pa se nikoli ne postarajo. Vedno so uporabna, zato jih lahko preprosto poberemo ali posesamo in jih vgradimo kje drugje. Zelo pozorni pa moramo biti na to, da delo opravijo profesio­nalci. Da ne nastanejo prazni žepi in s tem toplotni most, morajo biti celulozna vlakna vpihana pravilno in kakovostno. Celulozna vlakna podjetja Zimicell so zelo kakovostna in so povsem slovenski proizvod.«

Zanimivost: V podjetju Zimicell izdelujejo celulozna vlakna iz starega papirja, natančneje iz neprodanih časopisov. Iz njih vsak mesec naredijo od 30 do 35 ton celuloznih vlaken, revije in reklame, katerih papir je preslabe kakovosti za izolacijo, pa uporabijo za tehnična vlakna. S tem sledijo logiki krožnega gospodarstva, pri katerem se vse reciklira ali znova uporabi.

Prezračevalni sistemi, Helios KWL

»Helios KWL ima celostno ponudbo različnih oblik prezračevanja. Na sejmu smo videli klasični centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo in lokalnega, ki omogoča prezračevanje enega prostora, imajo tudi prezračevalne naprave brez rekuperacije, ki jih vgradimo na primer v kopalnico. Te so opremljene s higrosenzibilnim stikalom. Ventilator se vključi in odstrani slab zrak takrat, ko količina vlage v prostoru preseže določeno stopnjo. Svetovanje in nadzor sta v Heliosu KWL zelo kakovostna. Stranko pred nakupom opremijo z vsemi zanjo pomembnimi podatki, po njem jo naučijo ravnati z napravo in to seveda tudi vzdržujejo. Prav tako ji omogočijo ogled že vgrajenih sistemov v zgradbe, kar je za stranko zelo pomembno. Odločitev za prezračevalni sistem je namreč zelo pereča, ker lahko hitro pride do napake. Lahko se na primer vgradi prešibek prezračevalni sistem. V tem primeru mora naprava za dobro prezračevanje delati pri večjih vrtljajih, zaradi tega pa je večja tudi hitrost zraka. To po eni strani čutimo kot prepih, po drugi pa nas moti zvok, ki je zdaj slišen, čeprav pri pravilno izbrani napravi ne bi smeli čutiti nobenega prepiha in slišati nobenega zvoka,« nakaže pasti izbire sogovornik.

Zanimivost: Za stavbo je prezračevalni sistem to, kar so pljuča za človeka. Z zrakom prihajajo vanjo tudi prašni in drugi delci. Filtri prezračevalnih sistemov jim ne dovolijo vstopa in jih odstranijo, vendar jih je zaradi tega treba redno menjavati.

IR-paneli, Ekosen

»IR-paneli Ekosena so v Sloveniji daleč najbolj prepoznavni. Ekosen je na tem področju oral ledino, zdaj pa vlaga ogromno energije v obveščanje uporabnikov in izobraževanje zaposlenih. Razvili so tudi popolnoma nov termostat, ki se izjemno natančno odziva na to, kdaj je treba ogrevati. Vsak prostor je mogoče ogrevati posebej in zato lahko imamo v vsakem prostoru drugačno temperaturo. In prav v tem se skrivajo veliki prihranki. Res je, da IR-paneli delujejo na elektriko, ki je v tem trenutku najdražji energent pri nas, ampak imajo toliko drugih prednosti, da so izjemno konkurenčni. Pri tem ne gre pozabiti, da je investicija v celoten sistem ogrevanja prostorov, ne pa tudi sanitarne vode, izjemno nizka, saj znaša za individualno hišo, veliko od 100 do 120 kvadratov, okoli 4000 evrov. Vzdrževanja dobesedno ni, ker so ogrevalna telesa zelo preprosta. Zelo pomembno je tudi, da nimajo nobene akumulacije in grejejo takrat, ko je treba greti, in ugasnejo, ko gretje ni potrebno. Toplota se sicer akumulira v tleh in stenah,« pojasni Žnidaršič.

Zanimivost: IR-paneli so prinesli nekakšno revolucijo v svet ogrevanja prostorov, saj delujejo popolnoma drugače od vseh poznanih ogrevalnih sistemov. Sledijo logiki sonca: sonce ogreva zemljo in zemlja ogreva zrak. IR-paneli, ki so običajno pritrjeni na strop, čeprav so lahko tudi na steno, ogrevajo tla. Ker se toplota akumulira v njih, lahko govorimo celo, da je to talno gretje.

Toplotne črpalke, Kronoterm

»To podjetje ni edino na področju toplotnih črpalk, je pa v največjem vzponu in prvo pri uvajanju novih pristopov delovanja. Njihove črpalke so povezane s spletom, zato lahko lastniki vse potrebne informacije najdejo v tako imenovanem oblaku, v njem pa podjetje tudi spremlja, kaj se dogaja s toplotno črpalko, in jo po potrebi servisira. Zelo veliko energije namenjajo svetovanju, ogledom v tovarni in na objektih, ogromno pa vlagajo tudi v izboljševanje svojih izdelkov. Letos so razvili novo toplotno črpalko Geos, čeprav je mene najbolj fascinirala njihova povezava s podjetjem Palir vrtine. V sodelovanju z njim ponujajo izjemno ugodne pakete za geovrtine in toplotne črpalke. Paketi so različni, odvisno od tega, kakšno moč dovodne črpalke potrebuje stavba. Za nizkoenergijsko ali dobro izolirano stavbo zadostuje tako imenovani paket 7, ki stane okoli 7400 evrov. Za ta denar za stranko pridobijo rudarsko dovoljenje, da lahko vrtajo do globine od 80 do 120 metrov, odvisno od tega, koliko energetski je teren in koliko energije potrebuje stavba, dobavijo toplotno črpalko in jo postavijo v kurilnico. Po eni strani kupec tako prihrani čas in s tem denar, ko mu ni treba iskati različnih ponudnikov in pridobivati dovoljenj, po drugi pa je to izjemno konkurenčna ponudba. Dejstvo je, da bo povpraševanje po geovrtinah, torej črpalkah na toploto zemeljske sredice, začelo pospešeno naraščati, ker so popolnoma neslišne, neodvisne od vremena in so energetsko najbolj učinkovite. Njihovo grelno število je med 5 in 6, kar pomeni, da stane kilovatna ura energije 2 centa in je cenejša od polen, kupljenih v Sloveniji,« utemeljuje izbor Energijski svetovalec.

Zanimivost: V Kronotermu so letos ustanovili svojo akademijo, v kateri prirejajo izobraževanja za monterje, ker pri nas za montažo hladilne tehnike ni šol. »Imamo električarje, pleskarje, peke, mesarje, nimamo pa monterjev hladilnih naprav, čeprav je teh vse več,« je razložil Rudi Kronovšek, ustanovitelj Kronoterma. Tako naprave montirajo ljudje, ki o svojem delu ne vedo nič. »Danes prodajajo štruce in jutri sladoled. Ko pridejo, se vidi, da nič ne vedo, ampak saj ne morejo vedeti.« S tujo literaturo, domačimi in tujimi predavatelji ter praktičnim delom jih poskušajo na seminarjih naučiti, kako pravilno montirati opremo, sicer pa monterje v obnavljanje znanja sili tudi zakon.

Kamini, Agni

»Slovenija je dežela lesa, saj več kot 60 odstotkov njene površine pokriva gozd. Pri nas se je od nekdaj kurilo s poleni, zato kamini niso novost, jih pa proizvajalci nenehno izpopolnjujejo. Sodobni kamin je lahko sekundarna, primarna ali celo edina ogrevalna naprava. Deluje lahko toplozračno, ko segreva zrak v prostoru, in tudi toplovodno, če z njim ogrevamo še radiatorje. S kaminom lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo, vendar to poleti seveda ni smiselno. Kamini so uporabni tudi v blokih, zlasti tam, kjer se lastniki stanovanj ne morejo dogovoriti o delitvi stroškov za ogrevanje. Pri podjetju Agni mi je najbolj všeč to, da stranke vnaprej poučijo, na kaj morajo biti pozorne pri odločanju za kamin. Zanje so pripravili celo priročnik o tem, kakšni kamini so na voljo, kakšna je njihova uporabnost, kakšnih moči so, kakšni so servisi in podobno. Kamini so lahko na primer na polena, vendar je treba opozoriti, da bo stranka, ki bo izbrala enega od teh, v dnevni sobi imela kurilnico s poleni, sajami in prahom. Popolnoma avtomatizirani kamini na pelete so čistejši, saj so peleti spravljeni v vrečah in se zgolj stresejo v sprejemnik zanje. Ti kamini ponujajo zelo visoko kakovost ogrevanja in bivanja, vendar moramo biti pozorni na glasnost njihovega delovanja, ta pa je odvisna od njegove kakovosti.« PO Žnidaršičevih besedah je treba pred nakupom najti tudi pravo dimenzijo dimnika, poskrbeti za dovajanje kisika, odvajanje ogljikovega monoksida in podobno.

Zanimivost: Čeprav so novejši kamini avtomatizirani, se zlasti tuji kupci odločajo za kombinirane izvedbe (na pelete in polena) ali samo na polena. Tako si zagotovijo ogrevanje, tudi ko zmanjka elektrike. V tujini se v domove vračajo tudi štedilniki na polena, ker je ljudem všeč, da lahko z njimi segrevajo prostor in hkrati kuhajo, je razložil Andrej Gruden, direktor podjetja Agni.

Zimski vrt, MN steklo

»Po moji presoji je zimski vrt dobra odločitev za gospodinjstvo. Naložba vanj je enkratna, pozimi pa dobrobiti brezplačnega ogrevanja uživamo vso življenjsko dobo stavbe. Tipov zimskih vrtov je več, najpogosteje pa je en del zastekljen in en del sestavljen iz vrat ali oken, nekateri imajo zastekljeno tudi streho. Najpogostejši in najcenejši so vrtovi z vrati, ki jih je mogoče odpreti ali jih začasno sneti. Ker vrata razmeroma dobro tesnijo, pozimi ne izgubljamo toplote, ki jo dobimo z učinkom zimskega vrta. Na podoben način ga lahko zgradimo kot dodatek k hiši, učinek zimskega vrta pa lahko integriramo tudi v stavbo, ko zasteklimo balkon, teraso ali ložo. Možnosti, da zimsko sonce vključimo v energetsko bilanco hiše, je več, seveda pa ne smemo pozabiti na prezračevanje, ki je še posebno pomembno poleti. Takrat moramo pogosto odpirati vrata ali okna, čeprav se lahko pred soncem zaščitimo tudi z zunanjimi senčili, vsekakor pa moramo zagotoviti, da se zimski vrt ne pregreva.«

Zanimivost: Na kakovostne zimske vrtove vreme nima nobenega vpliva, ker so materiali odporni tako na dež kot burjo in točo. Trenutno je največje povpraševanje po zimskih vrtovih in terasah, več je tudi naročil zasteklitve balkonov v blokih. Tako kot se prebuja gradbeništvo, se prebuja tudi povpraševanje po zimskih vrtovih. Njihova cena se oblikuje enako kot pri avtomobilih: obstaja osnovni model in obstajajo njegove številne nadgradnje, z njimi pa raste cena.

Sončna elektrarna

»V svetu že težijo k čim bolj neodvisnim zgradbam in v ta kontekst spada tudi lastna proizvodnja energije. Poznamo sprejemnike sončne energije za ogrevanje sanitarne vode in prostorov ter sončne elektrarne, ki proizvajajo najbolj žlahtno obliko energije, električno energijo. Pri nas je bila prva eks­panzija električnih elektrarn takrat, ko jih je država bogato subvencionirala. Ko so subvencije presahnile, tudi investicij v sončne elektrarne ni bilo več, z novo zakonodajo, ki je omogočila preboj novim ponudnikom s precej ugodnimi ponudbami sončnih elektrarn, pa se je zanimanje spet povečalo. Največja zakonsko dovoljena moč domače sončne elektrarne je 11 kilovatov, povprečna hiša jih za normalno delovanje potrebuje od 4 do 7. V naših razmerah lahko s tem pokrijemo od 80 do 90 odstotkov potreb po elektriki. Pri močnejših ponudnikih, kot so Gen-I, Petrol in Kon Tiki Solar, je pohvalno zlasti to, da za stranko uredijo vso potrebno dokumentacijo in ji zgradijo elektrarno. Paketi za gospodinjstva so izjemno ugodni, seveda odvisno od tega, koliko močna je elektrarna. Ocenjuje se, da naj bi se investicija vanjo povrnila v osmih do desetih letih. Zdajšnja življenjska doba elektrarne je od 25 do 30 let, vendar je treba vmes enkrat zamenjati razsmernike, ki pretvarjajo enosmerni tok v dvosmerni 220-voltni tok. Pohvalno je, da so podjetja tako hitro zaznala novo priložnost, prav tako pa je pohvalno, da so jo prepoznale stranke, za katere je to precej dobra naložba v času slabih obrestnih mer na bančne depozite,« pravi strokovnjak.

Zanimivost: Pred gradnjo sončne elektrarne ponudnik pridobi dovoljenje za priključek na javno električno omrežje. Če ima elektrarna premalo moči, proizvaja samo del elektrike, ki jo potrebuje gospodinjstvo, in preostanek odjema iz javnega omrežja. Če je moč elektrarne večja in gospodinjstvo ne porabi vse proizvedene elektrike, se presežek pošilja v javno omrežje. Ko so bile sončne elektrarne še subvencionirane, je država presežek elektrike plačala, danes ga več ne. Zdaj enkrat na leto naredijo obračun: če last­nik elektrarne proizvede več elektrike, kot je porabi, jo podari državi, če je proizvede manj, mora doplačati razliko.

Zbiralniki deževnice

»Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb se kažejo v temperaturnih in vremenskih ekstremih, med katere seveda sodi tudi dež. Ta se pojavlja v dveh ekstremih, ali kot suša ali kot poplave. V obeh primerih je problematičen, zato gospodinjstva vse pogosteje iščejo rešitve, povezane z zajemom deževnice. Povprečno štiričlansko gospodinjstvo na leto porabi 144 kubičnih metrov vode in deževnica lahko nadomesti zelo velik del te potrebe. Uporabljamo jo lahko kot sivo vodo, ki ni pitna, je pa primerna za splakovanje stranišč, zalivanje vrta in podobno. Spremenimo jo lahko tudi v pitno vodo, vendar je v tem primeru postopek zahtevnejši. Pomembno je, da imamo dovolj velik zbiralnik. Ta je običajno plastičen, kakršne smo videli na sejmu, ker ga je najlažje vzdrževati, je najcenejši in najlažji. Investicija je tako razmeroma nizka, prinese pa velike koristi, zlasti v času brez dežja ali med omejitvami javnega vodovoda. Dejstvo je, da bomo zaradi podnebnih sprememb morali vse več vlagati v svojo vodo. V Sloveniji imamo že nekaj dobrih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem zbiralnikov za deževnico,« zaokrožuje svoje sejemske poudarke Bojan Žnidaršič.

Zanimivost: Pri razmišljanju o zajemanju deževnice ne gre pozabiti na strošek, ki ga prebivalci nekaterih občin že plačujejo, namreč davek na dež ali plačilo tistemu, ki upravlja kanalizacijo, če nimaš urejenega svojega odtoka deževnice s strehe.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE