Preoblikovalca kovin lahko zamenjamo z oblikovalcem kovin. Oblikovalec kovin je na primer strugar. V registru Obrtno-Podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je 54 mojstrov preoblikovalcev kovin z mojstrskim nazivom, mojstrov oblikovalcev kovin pa je 28. Kot pravi Božo Eremita, je konkurenca na trgu izredno velika. Najslabša za mojstre je nelojalna konkurenca, to so tisti, ki delajo na črno in jih je v zadnjem času na žalost vedno več, dodaja.

Mojster Božo Eremita v svojem podjetju izdeluje ograje, lestve (večinoma za čolne), drsna vrata, rešetke in pokrove, nadstreške, požarne stopnice in podobno. Njegove storit­ve obsegajo vse od načrtovanja, priprave in izdelave do končne montaže izdelka.

Za pravilno izvedbo dela mora preoblikovalec kovin poznati postopke, pravilno načrtovati in seveda tudi pravilno izbirati materiale. Eremita večinoma dela z materiali iz nerjavnega jekla, ki vsebujejo krom in nikelj, ki določata nerjavnost materiala. Zato je pomembno tudi stranke poučiti o materialih in izvedbi. Seveda je najprej treba prisluhniti njihovim željam, saj je zadovoljna stranka najboljši oglas, pravi sogovornik. Potem jim je treba razložiti razliko med njihovimi željami in možnostjo izvedbe. Pri naročilu javne ustanove pa mora mojster slediti tudi zakonom, ki predpisujejo na primer, kakšne morajo biti ograje, da zadostijo varnostnim standardom.

Kljub zanimivosti poklica so zanj značilna tudi nekatera zdravstvena tveganja. Pri varjenju kovin se recimo sproščajo strupeni plini in zato mora preoblikovalec uporabljati prepisana zaščitna sredstva, to so zaščitne maske, rokavice in podobno.

Eremita je vključen tudi v Klub mojstrov, kar mu omogoča mreženje in dodatno usmerjanje. To mu zelo veliko pomeni, saj verjame, da prihajajo časi, ko bo spet veljalo, da je v slogi moč. Pri delih, za katera morda nima ustreznih strojev, si lahko te sposodi tudi pri konkurenci, zato je sodelovanje še toliko bolj pomembno.

Odkar je Božo Eremita začel delati, so se orodja in tehnike obdelave močno spremenili, zato je tudi v tem poklicu pomembno biti v koraku s časom. Kljub sodobni tehnologiji pa je še vedno treba obvladati tudi ročno izdelavo. Eremita je včasih delal v tujini, kjer se je izobraževal individualno. Pri OZS je pridobil naziv mojstra. Poleg tega se udeležuje brezplačnih seminarjev. Te organizirajo tudi dobavitelji materialov, ki preoblikovalce naučijo novih tehnik in trendov pri izdelavi. Eremita pravi, da je izobraževanje dobro že zato, da »možgani ne zakrnijo«, ter da sledi novostim in ne ostane zadaj. Tehnologija se je zelo spremenila, pravi, zaradi novih strojev zdaj za marsikateri postopek potrebujejo manj časa. Poleg tega so delo olajšali računalniki, predvsem pa skrajšali so potrebni čas za izdelavo in zmanjšali stroške komunikacije s strankami. Biti v koraku s časom je zelo pomembno, spletna stran pa je nujna, pritrdi. Strankam, ki ga obiščejo, pokaže fotografije svojih izdelkov. Kar lep nabor jih je.

Če bi se še enkrat odločal, bi se zagotovo odločil za isti poklic, a verjetno s še več dodatnega izobraževanja, pravi mojster. Poleg tega pove, da preoblikovalcev kovin pri nas manjka, saj se mladi vedno redkeje odločajo za delo, ki od človeka zahteva tudi fizične sposobnosti. Vendar meni, da bodo v prihod­nje možnosti za zaposlitev v tem poklicu boljše, saj bo rokodelstvo spet dobilo veljavo. Biti mojster ne pomeni le, da se znajdeš s stroji, ampak da se znajdeš v vsakem trenutku in znaš probleme rešiti tudi rokodelsko. Božo Eremita je dolgo delal v Avstriji in pravi, da je tam pridobil res veliko znanja, naučil se je tudi komunikacije s strankami. Razlika, ki jo opaža med tujino in nami, je v tem, da drugod dajejo večji poudarek kakovosti, pri nas pa ceni. Ker je zad­nje čase pri nas vedno več črne ekonomije, ta zbija ne samo cene, ampak tudi kakovost. Nizka cena ne pomeni, da bo izdelek zdržal leta. Zato je pomembno, da pri naročilu ne gledamo le na ceno, ampak predvsem kakovostno in vzdržljivo izvedbo.

Če želi dijak postati preoblikovalec kovin, se mora vpisati na triletno srednje poklicno izobraževanje, in sicer na program izdelovalec kovinskih konstrukcij. Izobraževanje traja tri leta in se konča z zaključnim izpitom. Dijak lahko takoj nadaljuje šolanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja strojni tehnik ali se zaposli in izpopolnjuje v praksi ter se po treh letih izkušenj v stroki vpiše na mojstrski izpit za pridobitev naziva mojster preoblikovalec kovin. Preoblikovalec z mojstrskim izpitom je kvalificiran za izvajanje del po vsej Evropi.