Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Tadej Regent/Delo
Foto: Tadej Regent/Delo

Gradbeništvo: Napovedi za leto 2016 zelo slabe

Napovedi obsega posla za slovenska gradbena podjetja v letu 2016 ostajajo izjemno slabe, pravijo v zbornici gradbeništva pri GZS. Glede na podatke statističnega urada o novopodpisanih pogodbah kaže na največji padec obsega gradbenih del v Sloveniji od leta 2000, ogroženih bi lahko bilo 10.000 delovnih mest.

Statistični podatki nakazujejo globok padec

V prvih desetih mesecih je bilo podpisanih 41,7 odstotka manj novih gradbenih pogodb kot v enakem obdobju lani. Pogodb za dela na stavbah je bilo manj za 51,4 odstotka, za dela na gradbeno inženirskih objektih za 33,6 odstotka manj, zaloga starih zalog pa tudi hitro kopni, je za STA dejal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.

Glede na te podatke kaže na doslej največji padec obsega gradbenih del v Sloveniji od leta 2000 naprej, odkar obstajajo podatki. "Torej bo padec večji, kot je bil tudi v najbolj kriznih letih 2009, 2010 in 2011," je povedal Renar.

Po sedaj dostopnih podatkih ocenjujejo padec obsega del v gradbeništvu v naslednjem letu za 30 odstotkov glede na letošnje leto, ko naj bi se obseg del glede na lani skrčil za okoli 10 odstotkov. "Iz tega sledi, da bo v gradbeništvu v naslednjem letu ogroženih vsaj 10.000 delovnih mest od 55.000, kot jih beležimo danes," je opozoril Renar.

Pri tem je poudaril, da v Sloveniji že nekaj časa ne moremo govoriti o predimenzioniranosti panoge, saj je v Sloveniji v gradbeništvu zaposlenih za okoli 30 odstotkov manj zaposlenih na prebivalca kot v Avstriji.

Podjetja se prilagajajo in se ozirajo po trgih v regiji

Slovenski gradbinci so upad priložnosti na domačem trgu, potem ko so se končali infrastrukturni projekti iz prejšnje evropske finančne perspektive, novih projektov pa še ni, pričakovali.

"Dejstvo je, da Slovenija zamuja s pripravo novih infrastrukturnih projektov v okviru nove EU finančne perspektive EU. Z domišljenimi projekti bi lahko spodbudili rast BDP," je za STA dejal predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. "Gradbena panoga v Sloveniji po rasti na repu v Evropi. Najmanj infrastrukturnih projektov je ravno pri nas, tudi v novi perspektivi za enkrat ne veje ravno optimizem," je ocenil.

V SGP Pomgrad so zato primorani iskati poslovne priložnosti in nove projekte izven meja, v Avstriji, BiH in na Hrvaškem.

"Želeli bi si, da bi tudi vlada razvojno v gradbeni panogi videla perspektivo, sploh sedaj, ko se pripravlja razvojna strategija Slovenije. Gradbeništvo je panoga, ki ima lahko multiplikativne učinke na ekonomijo in v Sloveniji bi lahko delež, ki ga prispeva v BDP, zagotovo zvišali z zagonom infrastrukturnih projektov, ki jih je premalo," je dejal Banič in dodal, da si obetajo nove infrastrukturne projekte.

K. Ž./STA