Ministrstvo je osnutke gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih v prvo javno obravnavo dalo v začetku lanskega leta, nato je na podlagi pripomb vsebino spreminjalo in jeseni dalo osnutke v novo javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. Od takrat jih je še dodatno prilagajalo in jih v začetku tega tedna le poslalo v vladno obravnavo.

Kot kaže predlog gradbenega zakona, objavljen med vladnimi gradivi, bo uveden nov koncept dovoljevanja gradenj, ki bo omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije, kot je to predvideno v veljavni zakonodaji, vendar z večjim obsegom informacij, kot je to predvidel koncept "ZGO-dba". Podrobneje bo pripravo dokumentacije določal pravilnik o projektni dokumentaciji, ki bo podzakonski akt.

V postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj je predvideno sodelovanje strokovnjakov s področij gradbeništva in arhitekture, med drugim ker je bilo v preteklosti v zakonodaji pri izdajanju gradbenih dovoljenj popolnoma spregledano področje izpolnjevanja bistvenih zahtev, pravi ministrstvo.

Definicija objekta bo razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem zakonu o graditvi objektov nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja, postavljanje nekaterih premičnih objektov), saj so sedaj ti posegi izvzeti iz sistema nadzora.

Za gradnje, pri katerih je potrebno tudi okoljevarstveno soglasje, bosta po novem postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja integrirana in se bo tako vodil samo en postopek.

Po novem ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna bo samo še prijava začetka gradnje) in za začasne objekte.

V pomoč investitorjem bo uvedeno obvezno svetovanje upravnih enot, poleg tega bodo lahko pridobili predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi. Investitorji bodo s predodločbo tako še pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobili odločitev upravnega organa (npr. glede dejanske zazidljivosti zemljišča ali dopustnih odstopanj od prostorskega akta) ali se zavarovali pred nepričakovano spremembo prostorskega akta ali drugih predpisov.

Po predlogu se bodo sedanja soglasja, ki so potrebna pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in so samostojni upravni akti, prekvalificirala v mnenja. Ta bo usklajeval upravni organ, ki ne bo več nujno vezan nanje, lahko pa jih bo investitor sam pridobil in jih predložil že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, kar bo močno pospešilo postopek.

Zakon bo omogočil tudi skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja, pogoj za to pa bo predložitev soglasij vseh oseb, ki imajo status stranke, vseh predpisanih mnenj in pozitivnega mnenja občine glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi občine.

Po predlogu bo uvedena obvezna prijava začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe. Gradnjo bo nadzoroval nadzornik, ki bo moral izpolnjevati pogoje za pooblaščenega arhitekta ali inženirja. Imenoval ga bo investitor, bo pa imel tudi obveznosti do države, s čimer naj bi zagotovili njegovo večjo aktivnost na gradbišču in bolj dosledno izpolnjevanje predpisanih zahtev pri gradnji, kot je v praksi sedaj.

Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo smiselno zaključila z uporabnim dovoljenjem. To bo sicer pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca, da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve in da je evidentiran.

Predvidena je možnost legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, starejše od 20 let, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, s katerim lastniku ne bo več treba rušiti objekta in ga bo lahko zavaroval, uporabil kot zavarovanje pri posojilu ipd. Mogoča bo tudi legalizacija mlajših objektov, ki so z dopustnimi odstopanji neskladni z gradbenih dovoljenjem, in sicer v petih letih od uveljavitve zakona.

Med novostmi, ki jih prinaša predlog zakona o urejanju prostora, je uvedba lokacijske preveritve, s katero bo občina lahko - brez spremembe občinskega prostorskega načrta, a v omejenem obsegu - prilagodila velikost območja stavbnih zemljišč ter dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, opredelila izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogočila začasno rabo prostora.

Zakon bo po predlogu med drugim uvedel tudi instrument prevlade ene javne koristi nad drugo za primere, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve. O tem bo odločala vlada na podlagi mnenja vladne komisije za prostorski razvoj, katere ustanovitev predvideva predlog zakona.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo med drugim določil regulirane poklice - pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec - in za vsakega od njih tudi podrobno opisal poklicne naloge.