Seznamu lastnosti bele tehnike, ki jih je dobro upoštevati pri nakupu, lahko zaradi v uvodu omenjenih nevšečnosti dodamo še eno – primerno izvedbo gospodinjskega aparata. Poglejmo, zakaj.

Kombinirani štedilnik je dobra izbira

Na kombiniranem štedilniku na zemeljski plin ali butan/propan in na elektriko bomo lahko še vedno skuhali kosilo, tudi če zmanjka elektrike ali plina. Tisti, ki vztrajajo zgolj pri električnem štedilniku, pa bi morali razmisliti o majhnem plinskem kuhalniku za rezervo. Še najbolj brez skrbi bodo ob večdnevni prekinitvi preskrbe z elektriko tisti, ki imajo zidan štedilnik, saj se bodo lahko z njim tudi ogreli.

Drugih gospodinjskih aparatov, kot so hladilniki, zamrzovalne skrinje, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter manjši aparati, brez električne energije ne moremo uporabljati. Največje skrbi nam seveda povzročajo živila v zamrzovalni skrinji oziroma omari, saj se ob daljšem izpadu električne energije temperatura v njej začne višati in živila postanejo neuporabna.

Kako hitro bo temperatura v skrinji rasla, je odvisno od tega, v kako toplem prostoru stoji (priporočljivo je, da stoji v hladnejšem), in tudi od količine živil, ki jih v njej shranjujemo – bolj ko je polna, počasneje se bodo živila odtajala. Najbolj pomembni pa so naslednji podatki: debelina toplotne izolacije v stenah skrinje, tesnjenje pokrova in kakovost proizvajalca. Kadar ni elektrike, skrinje ne odpiramo oziroma to storimo le, kadar je res nujno. Odmrznjenih živil praviloma ne smemo znova zamrzniti. Če so popolnoma odtajana oziroma so bila več kot dve uri na temperaturi, višji od osem stopinj Celzija, jih zavržemo. Koliko časa bodo torej »preživela« v zamrzovalni skrinji, ki ni priključena na električno omrežje? Načeloma velja, da je treba za vsak posamezen primer preveriti v navodilih proizvajalca, še zlasti pri starih energijsko potratnih zamrzovalnih skrinjah in omarah. Najsodobnejše zamrzovalne skrinje in omare s prostornino 300 litrov, na primer, ter z 90 milimetri izolacije v zunanjih stenah so lahko po podatkih proizvajalcev brez elektrike 55 ur (pri temperaturi okoliškega zraka 25 stopinj Celzija). Tiste s 65 milimetri izolacije bodo ustrezno temperaturo obdržale 35 ur, stare, ki imajo v stenah 50 milimetrov izolacije, pa so lahko brez elektrike 30 ur, vendar to velja pri temperaturi okoliškega zraka 15 stopinj Celzija.

Napajanje z agregatom

Za delovanje gospodinjskih aparatov ob daljšem izpadu električnega sistema torej potrebujemo generator električne energije. Pri tem je treba upoštevati, da vseh aparatov zaradi preobremenitve agregata ne bo mogoče napajati hkrati. Najbolje je narediti seznam porabnikov, ki jih bomo lahko priključili glede na izbrano moč agregata, pri čemer je treba upoštevati ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, razsvetljavo, televizor, računalnik in podobno (glej tabelo). Agregati za gospodinjstva so lahko enofazni najmanjše moči – od 500 vatov do približno kilovata, nad kilovatom moči so trifazni in tudi dražji. Cene se gibljejo 200 do 2000 evrov, odvisno od kakovosti, izvedbe in moči. Agregati z varčnejšim inverterskim motorjem s stabilizirano napetostjo so primerni za napajanje bolj občutljive elektronske in računalniške naprave.

Poudariti je treba, da ob daljšem izpadu omrežja ni smiselno reševati le gospodinjskih aparatov, ampak je treba ukrepati celovito za vse porabnike električne energije. Za ogrevanje je najbolje imeti varčne rezervne lokalne peči, za druge manjše porabnike, med njimi tudi gospodinjske aparate, pa uporabimo električni agregat manjše moči.

Moč agregata prilagodimo številu porabnikov, ki jih želimo napajati. Pri najmanjši mogoči porabi je lahko minimalna moč agregata 650 vatov, pri večji potrebujemo agregat z močjo najmanj 2,5 kilovata, pri največji porabi elektrike pa izberemo petkilovatnega. A tudi v tem primeru večji porabniki, denimo pralni in pomivalni stroj, ne smejo delovati sočasno. Namesto agregata lahko izberemo tudi brezprekinitveno napajalno napravo UPS iz akumulatorja prek pretvornika, najbolje manjše moči.