Že zdaj gospodinjske pametne naprave pri nekaterih opravilih povsem nadomestijo človeške reakcije, za katere je znano, da se nenehno spreminjajo, tehnika pa je dostikrat tudi bolj natančna kot človek. Potrebujejo zgolj malo naše pomoči, drugo opravijo same. Napovedi kažejo, da bodo hišni roboti do leta 2020 postali osrednja tehnologija, kot so recimo zdaj mobilni telefoni ali računalniki. Za zdaj jih uporabljamo predvsem za opravila, kot so sesanje, košenje, brisanje tal in pomivanje oken, ter pri peki, kuhi, pranju perila in shranjevanju živil v hladilnikih. »Multifunkcionalnost malih gospodinjskih aparatov je trend, saj si uporabniki želijo v svoji kuhinji čim manj različnih naprav, skrajšuje se tudi čas, namenjen za kuhanje, in temu se seveda prilagaja razvoj malih gospodinjskih aparatov, ki postajajo ved­no bolj inteligentni in vizualno minimalistični, kar pomeni, da se osamosvajajo in postajajo neopazni, a hkrati vseprisotni in zmogljivi,« pravi Elizabeta Biluš iz Gorenja.

Razvoj hišne robotike je začelo podjetje iRobot, ko so njegovi trije ustanovitelji ugotovili, da bo spremenila svet. Preboj se je zgodil, ko je podjetje začelo sodelovati z Naso in nato leta 1998 razvilo taktični mobilni robot PackBot, ki ga je leta 2001 ameriška vlada poslala v reševalno akcijo med razbitine porušenega Svetovnega trgovinskega centra, desetletje pozneje so ga uporabili tudi ob nesreči elektrarne v Fukušimi. »Leta 2002 je iRobot vstopil v gospodinjsko življenje, na svet je prišel prvi robotski sesalnik roomba,« o zgodovini razvoja gospodinjske robotike pove Blaž Mole iz podjetja iRobot.

Mali hišni aparati

Največ robotske tehnologije v domovih se uporablja pri kuhanju in pranju. O robotiki pri malih hišnih aparatih govorimo predvsem zaradi tipal, ki po svoje nadomestijo človeško oko in roko. Pametna tipala imajo že novejši sekljalniki in mešalniki. Kuhinjski aparat za stepanje ima tipalo, zaradi katerega lahko nastavimo različne programe, recimo stepanje smetane ali beljaka. Pri programu za smetano se naprava sama ugasne, ko zazna ravno prav čvrsto maso, zato se nam ne more več zgoditi, da bi naredili maslo.

Podobno je pri sesalnikih, ki s tipali posnemajo delo človeka. Bistvo uporabe hišnih robotov je, poleg olajšanega dela, manjša poraba elektrike in vode. Novejši sesalniki z novo energijsko nalepko morajo imeti moč pod 1600 vatov, in ne več 2000 ali 3000 vatov kot v preteklosti, kar pomeni manjšo porabo elektrike, pri čemer pa mora učinek čiščenja ostati enak ali se še povečati. »Pri sesalnikih imamo tipala, ki sama merijo upor zraka. Če s preproge preidemo na gladka tla, sesamo povsem drugače, zato se moč prilagaja. V sesalniku je vgrajen je tudi raztegljiv filter iz goreteksa. Če ga ne čistimo redno, sesalnik slabše deluje in porabi več elektrike. Zato sta dodani dve tipali, ki merita pretok zraka. Če se pretok zmanjša za tri litre, se samodejno vključi čiščenje filtra. Lopatka ga raztegne, droben prah pade dol in pretok zraka je spet enak kot prej,« tehnologijo opiše Luka Simšič iz podjetja BSH Hišni aparati, ki zastopa Siemens in Bosch.

Eden izmed zelo razširjenih robotskih sesalnikov je opremljen s tipalnim sistemom, ki komunicira s programsko opremo. Povezava tipal in vnaprej določenih premikov je že podobna umetni inteligenci. »Tipala zaznajo prostor 67-krat na sekundo in glede na 40 vnaprej določenih gibov omogočajo napravi prilagodljivo odzivanje na razmere v prostoru. Zaradi tega robotski sesalnik počisti vsak del štirikrat, s čimer zagotavlja kakovostno čiščenje,« pove Blaž Mole, ki poudari, da to pomeni že skoraj stoodstotno učinkovitost sesanja. Ker bi se sesalnik, ki sam čisti tla, v domovih hitro zapletel v kable, je v njem tudi tehnologija, ki omogoča spremembo smeri vrtenja, kadar krtače zaznajo oviro. Opremljen pa je tudi s sistemom, ki mu omogoča čiščenje območij okoli pohištva, vzdolž sten, v vogalih in na drugih težko dostopnih mestih, pa tudi s sistemom, ki prepreči padec po stopnicah. Ko zazna, da je čiščenje opravljeno, se sam odpravi proti polnilni postaji, kjer se bo napolnil in počakal na naslednje čiščenje. To pa ni edini hišni robot podjetja iRobot, saj so na trgu tudi robotski pomivalec tal, čistilec tal in čistilec bazenov, ki očisti tudi stene bazena.

Vse več hišnih aparatov je opremljenih s pametno tehnologijo, celo novejši likalniki. Pri njih gre predvsem za tako imenovane pamet­ne temperature. V podjetju BSH pojasnijo, da so to temperature, pri katerih lahko zlikamo 95 odstotkov oblačil. »Ponavadi nastavimo na najmočnejšo temperaturo, potem pa tkanino zažgemo ali porabimo preveč pare. Ti likalniki pa imajo tipala, ki temperaturo prilagajajo porabi pare,« pojasni Luka Simšič.

Pametne tehnologije so tudi v malih gospodinjskih aparatih, kot je recimo eden izmed Gorenjevih blenderjev, ki lahko nadomesti celotno kuhališče, saj lahko z njim pripravimo tople in hladne jedi, sadne napitke ali pa ga uporabimo kot mešalnik. V aparat za peko kruha in pripravo marmelade pa zgolj vsujemo potrebne sestavine in nam recimo ob želeni uri speče kruh. Vsestranski kuhalnik je že tako pameten, da lahko pripravi pecivo ali štruklje, pa tudi pasulj ali ocvrt krompir. Najpametnejši Gorenjev izdelek pa je kuhinjski robot. »Nadomešča kopico malih kuhinjskih pomočnikov, kot so sekljalnik, strgalnik, blender, ožemalnik, mešalnik – vse to je združeno v enem aparatu. V njem lahko pripravimo testo, z njim ožamemo pomaranče ali limone, nastrgamo korenje, kumare, rdečo peso, sesekljamo čebulo ter začimbe … Vse to skrajša pripravo okusnih obrokov,« pojasni Elizabeta Biluš.

Večje pametne gospodinjske naprave

Še več pametne elektronike je v večjih gospodinjskih aparatih, kot so pralni stroji ali sušilci perila. V podjetju BSH omenijo tipalo pretoka vode, ki meri delce umazanije v vodi. »V bistvu je to infražarek, ki meri, koliko umazanije je v vodnem tokokrogu, in temu prilagaja pranje s petimi temperaturami. Včasih so imeli pralni stroji samo en nivo vode, ne glede na to, ali smo dali v boben kilogram ali šest kilogramov perila. Potem sta bila dva nivoja, do tri in do šest kilogramov. S tipalom za vodo pa porabimo natanko toliko vode, kolikor je potrebno glede na količino in vrsto perila. Če peremo štiri kilograme srajc, ni enako, kot če imamo štiri kilograme brisač. Teža je enaka, ampak brisače potrebujejo bistveno več vode. Ko se perilo namoči, voda udari nazaj in zapre dotok, tako stroj porabi natančno toliko vode, kot je potrebno za pranje,« pojasni Luka Simšič, ki hkrati izpostavi tudi sistem za samodejno doziranje praška in mehčalca. Ta pametni sistem omogoča, da v rezervoarja natresemo prašek in mehčalec, nato pa nam ves mesec ni več treba skrbeti za to. »Sami lahko nastavimo, koliko praška bo stroj porabil ob vsakem pranju. Problem je namreč, da ga vedno porabimo preveč. To je škodljivo za okolje in denarnico. Tudi če ga uporabimo za tretjino manj, bo perilo še ved­no dobro oprano in bo dišalo. Sistem pa ga lahko tudi sam prilagodi teži perila in nas tri pranja pred koncem že opozori, da bo zmanjkalo praška. Ker je črpalka, ki ga vleče, mehanska, se ne zamaši zaradi suhega strjenega praška,« še doda Luka Simšič.

Največ novosti pri gospodinjski robotiki je v kuhinji. Kuhinja prihodnosti bo skoraj sama pripravljala hrano, zgolj ob minimalni pomoči človeka, hkrati pa bo energijsko varčna in prijazna do okolja. Ta trend se nakazuje že zdaj. Kuhinje višjega kakovostnega razreda imajo interaktivni indukcijski kuhinjski pult. Na tak pult postavimo posodo in okoli nje se izriše krog, ki označi kuhališče. Zraven zasvetijo še nadzorni elementi, s katerimi lahko upravljamo temperaturo in čas, hkrati pa lahko stehtamo količino in celo ohladimo hrano. V elek­tronsko vodeni kompostnik lahko stresemo vse organske odpadke in jih pretvori v gnojilo v obliki tablet, ki jih nato uporabimo na vrtu.

Že zdaj je v nekaterih kuhinjah uporabljena tehnologija, ki omogoča upravljanje naprav s pametnim telefonom. Tako lahko kar na mobilniku določimo, kdaj naj se opere perilo ali speče hrana, da nas pričaka pripravljena, ko pridemo domov. Nekateri pametni hladilniki že zdaj sporočijo, katerih živil nam zmanjkuje, kmalu pa bo osrednji hišni računalnik kar sam naročal potrebna živila v spletni trgovini. »Pametne so lahko tudi kuhinjske nape s tipali vonja in nasičenosti, ki merijo paro in vonjave ter prilagajajo delovanje,« še pove Luka Simšič.

Prihodnost hišne robotike

Težava pametnih naprav je v tem, da imajo veliko elektronike, ki odpove ob izpadu elektrike. Marsikdo pa tudi meni, da jih ne potrebujemo, saj da bomo tako postali še bolj leni in bomo še manj razmišljali. Kljub temu je v hišni robotiki velik potencial. Že zdaj imajo pametne pečice po 70 programov, zato so natančnejše od ljudi. Ni se več treba ukvarjati s peko, ampak samo še kupimo meso, nastavimo težo in vrsto mesa, pečica pa opravi vse drugo. A čeprav so na Japonskem že razvili robota psa, ki nadomesti hišnega ljubljenčka, pa tudi človeku podobnega robota, ki zna pozdraviti goste in lastniku prebere e-pošto, saj prepozna 10.000 besed, je malo verjetno, da bomo robote v prihodnosti množično uporabljali kot hišne pomočnice. Razvoj gre bolj v smer enega hišnega računalnika, ki bo upravljal in povezoval različne gospodinjske aparate, je prepričan Luka Simšič: »Mogoče je, da bo kdaj v prihodnosti sredi kuhinje ena velika robotska roka, ki bo vse delala in nadomestila male gospodinjske aparate, vendar si to težko predstavljam. Prej bi rekel, da bo prihodnost takšna, da bo neki računalniški strežnik upravljal vse stvari. Sicer bo z aparati manj dela, še vedno pa bo moral nekaj narediti tudi človek. Če nič drugega, bo moral sam dati hrano v pečico ali perilo v stroj. Na splošno pa se ljudje pri nas zelo zanimajo za te stvari, celo nadpovprečno. Posebno glede energijske učinkovitosti aparatov smo v Sloveniji nadpovprečno ozaveščeni za ta del Evrope.«

Podobno napovedujejo tudi v Gorenju, ki od uporabnikov v prihodnosti pričakujejo, da bodo potrebovali še bolj vsestranske aparate, ki bodo med seboj povezani. »Tako bomo poleg pametnih telefonov uporabljali na primer pametne tehtnice, likalnike, mikrovalovne pečice, posodo, sesalnike in še marsikaj, kar bo opremljeno s tehnologijo, ki bo samodejno zaznavala vsebino oziroma material in temu prilagajala delovanje aparata,« razmišlja Elizabeta Biluš.

Kljub temu da je naklonjen hišni robotiki, pa Blaž Mole v takšni prihodnosti vidi tudi kak­šno slabost: »Roboti bodo v gospodinjstvu po mojem mnenju vse bolj in bolj nadomeščali človeško roko in nam tako prihranili manj prijetna in predvsem težja opravila. Cena, ki jo bomo za to plačali, bo še večja odtujenost med nami in vstopanje globlje v računalniški sistem in manj osebne komunikacije. Čeprav naj bi ravno roboti omogočili več prostega časa, ki bi bil namenjen družini.«