Precej verjetno smo topinambur (Helianthus tuberosus l.) že videli rasti na nevzdrževanih zemljiščih, a se nam je zdelo, da ga preraščajo nekakšne divje sončnice. Kot človek visoke rastline s srčastimi listi namreč cvetijo podobno kot sončnice, le da so cvetovi manjši in jih je več. Na vrtu je topinambur trajnica, na nevzdrževanih zemljiščih pa se pogosto zaseje kar sam in ga je težko izkoreniniti.

Topinamburjevi gomolji – njihova kožica je lahko različne barve – so lahko prebavljivi, v njih je 78 % vode in 22 % suhe snovi. V primerjavi s krompirjem, v katerem je glavni ogljikov hidrat škrob, vsebuje topinambur približno 20 % ogljikovega hidrata inulina, ki se v telesu laže presnavlja in ne vpliva na raven insulina v krvi. Nekatere druge spojine v gomoljih topinamburja pa vplivajo na raven krvnega tlaka in pomagajo pri zaprtju.

Domovina topinamburja je Severna Amerika, njegovo ima je indijanskega izvora. V Evropo so ga prinesli v 17. stoletju, sprva kot okrasno rastlino, v 19. stoletju pa so ga začeli uporabljati kot živinsko krmo. Največ ga pridelajo v Franciji in Italiji. Glede na to se ne gre čuditi, da so se v slovenščini za rastlino uveljavili izrazi, kot  so laška in papeževa repa, svinjska repa, ameriški krompir in gomoljasta sončnica.