Predelovali so počasi in sproti, s poudarkom na družinskem življenju in druženju ob hrani, pripoveduje Gorazd, ki vodi arhitekturni biro Dia. Kuhinja je zato oblikovana tako, da je tisti, ki kuha, v središču dogajanja in v družbi zbranih za mizo. V kuhinji preživljata veliko časa, rada kuhata in imata rada družbo ob večerih, pravita gostitelja. »Po kuhinjsko-bivalnem delu se vidi, katera družina funkcionira in katera ne,« meni sogovornik in dodaja, da imamo zdaj množico polikanih, izčiščenih kuhinj, ki v resnici ne opravljajo svojega namena in so tam samo zato, da so. Njuna je oblikovana tako, da se da v njej živeti, zato sta tudi za pohištvo izbrala tople barve, in sicer les indijske jablane. Za pas med zgornjimi in spodnjimi omaricami pa črno barvo. In zakaj prav črno? »Ta del je slabše osvetljen, zato se je zdela črna barva prava izbira, saj na videz poveča prostor, ker se zabrišejo meje v ozadju,« odgovarja gostitelj. Za nasprotje črni je delovni pult iz belega kerrocka.

Obiskovalec tu ne more spregledati še dveh zanimivosti, to so družinski portreti in svetinjica – indijanska maska. Bivalna kuhinja je zasnovana osno in na njenem koncu nad jedilno mizo so družinski portreti. Pred leti je gostitelj naslikal družinske portrete, za katere pravi, da predstavljajo letne čase: žena se je rodila sredi jeseni, on sredi zime, starejši sin poleti, mlajši pa spomladi. Zato je poskušal slike prilagoditi letnim časom in barvam, ki takrat prevladujejo.

»V stari kmečki izbi je v kotu ponavadi razpelo ali podobica. Tako se je pri naju znašla indijanska maska iz Kostarike. To je bilo potovanje, na katero imava zelo lepe spomine, zato je maska pristala na častnem mestu v kuhinji,« pripoveduje Gorazd.

Iz kuhinje je prehod brez vrat v dnevno sobo, ki je bila nekoč, ko sta bila otroka še doma, tudi njuna spalnica. Zdaj se v omari za fototapeto, ki je narejena po njihovi fotografiji, posneti v Avstraliji, skriva postelja, na kateri prespi kakšen gost ali vnuk na obisku. V sobi, kjer je bila pred leti otroška soba, je zdaj njuna spalnica. Tako kot drugod po stanovanju je tudi v tem prostoru velik poudarek na osvetlitvi. Večina luči je skritih in oddajajo posredno svetlobo, pravzaprav sijejo ploskve. Za različne priložnosti pa je dobrodošla tudi možnost regulacije jakosti svetlobe in spreminjanja barv.

Strop nad posteljo spominja na baldahin, z njim je gostitelj želel oblikovati posteljo kot zibelko – varno zatočišče. Da pa bi deloval bolj transparentno in nežno, ne tako polno kot stena, je izbral oblogo z luknjami. Ta je hkrati akustično učinkovita, saj dobro duši zvok. Na eni strani postelje so rože, na drugi bidermajerska svetilka. Kakor pravi Maja, ima v vseh prostorih rastline, saj so ji kot biologinji blizu in ji tudi lepo uspevajo, zlasti orhideje, ki se bohotijo po stanovanju. Bidermajerska svetilka je arhitekturni element, pravi Gorazd, kupila sta si jo, ko sta diplomirala.

Velika ogledala v spalnici in kopalnici povečajo prostor, ker se ta na videz prezrcali. Stanovanje je sicer mansardno, a poševnih stropov ni opaziti, saj sta jih skrila, v spalnici recimo v omaro. Če bi bila mansarda velika, bi jo bilo mogoče arhitekturno dobro izkoristiti, pravi arhitekt, kjer pa je vsaka soba polna vogalov zaradi poševnin, je to zgolj moteče.

Stanovanje je oblikovano tako, da ga lahko preprosto in hitro počistita, zato nimata zaves in preprog, stvari pa so pospravljene po omaricah, da se na njih ne nabira prah. A recimo zaves niti ne potrebujeta, saj je pogled skozi okna očarljiv. Na eni strani na park, na drugi na trnovsko cerkev ali zorečo češnjo na sosednjem vrtu.
Če živiš polno življenje, se z leti nabere cel kup spominov in spominkov, pravita gostitelja, in če si z njimi obdan, se doma zelo dobro počutiš. Tako sta si dom uredila tudi sama. V spalnici, na primer, imata nasproti postelje vitrino, v katero sta zložila najljubše reči s potovanj, med njimi so školjke in pesek iz Petre v Jordaniji, zahodne Avstralije, Kostarike, z Nove Zelandije, Floride in iz Rdečega morja. Tako se lahko zvečer ob pogledu na lepe predmete umirita in misli usmerita na kakšno prijetno pot.