V prostorih Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani se je odvila 5. Fotovoltaična konferenca na kateri so se strokovnjaki, gospodarstveniki in ostali udeleženci  seznanili s stanjem izkoristka sončne energije pri nas kot enem izmed najbolj dostopnem in poceni trajnem obnovljivem  viru ter se zazrli v prihodnost, ki trenutno zaradi slabe zakonodaje ne izgleda prav nič rožnato.

Sklepna ugotovitev fotovoltaične konference, ki je privabila preko 130 udeležencev, je, da v prihodnosti ne bo več zgolj nekaj velikih elektrarn, temveč tisoče majhnih. Poleg vetrne energije je ravno sončna tista, ki je lahko zaradi cene najkonkurenčnejša. Trenutno razmahu malih sončnih elektrarn nasprotuje zgolj politika s svojimi odločitvami, ki so bolj v prid velikim elektrarnam kot fotovoltaiki. Prav zaradi tega strehe gospodinjstev še niso prekrite s sončnimi celicami, ki bi jim zagotavljale večjo samozadostnost in veliko manjše zneske na položnicah. Med drugimi je o najnovejših trendih v fotovoltični industriji spregovoril dr. Uroš Merc, generalni direktor podjetja Bisol Group, nemške izkušnje je predstavil dr. Bernard Rech iz berlinskega Helmholz Zentrum, z neizkoriščenim segmentom malih sončnih elektrarn se je ubadal dr. Kristijan Brecl s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, predstavniki nevladne organizacije Greenpeace pa so predstavili svojo akcijo Sonce je zastonj.

Razmah malih sončnih elektrarn, katerih vrednost so v razvitih državah kot je Nemčija prepoznali,  pri nas zavira predvsem politika, sta glavno misel dogodka na tiskovni konferenci predstavila predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko prof. dr. Marko Topič in generalni direktor Bisol Group dr. Uroš Merc. Glavna težava je v tem, da je vlada povlekla nekatere slabe poteze, ki so zvišala fiksne stroške, sta se strinjala. Glavna ovira, da se tudi pri nas ne razmahnejo male sončne elektrarne kot trajnostni viri obnovljive energije je sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začela veljati 1. januarja 2013, ki odreka pravico do pokojnine vsem lastnikom sončnih elektrarn. Zaradi zakona je februarja letos upokojenec, ki ima že nekaj let 4,6 kW sončno elektrarno z mesečnim prihodkom 160 evrov, prejel obvestilo, da bo prenehal prejemati pokojnino in da mora vrniti pokojnino, ki jo je prejel od 1. januarja 2013 dalje. Prav tako morajo tisti, ki imajo male sončne elektrarne plačevati pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Prav to je glavni strošek, ki sončno energijo podraži do te mere, da se ne izplača.

Kmetijsko ministrstvo pa je iz Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ukinili proizvodnjo električne energije iz sonca kot eno izmed dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Tisti kmetje, ki bi imeli na objektih za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, bi morali imeti status samostojnega podjetnika ali odpreti d.o.o. V združenju fotovoltaikov so zato prepričani: »Nedavno sprejeta uredba je žal le ena od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, katerim smo se zavezali na evropskem nivoju. Prav tako se z njimi veča možnost energetske in posledično finančne odvisnosti. Pričujoča uredba povzroča ciljnim deležnikom škodo, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato ocenjujemo uredbo za družbeno škodljivo.«

Zaradi slabih zakonov in uredb Združenje slovenske fotovoltaike nasprotuje ponovnemu imenovanju Anje Kopač Mrak za ministrico, saj so prepričani, da ministrstva ne more voditi oseba, pod vodstvom katere so bili v času mandata prejšnje vlade, sprejeti katastrofalno slabi, škodljivi, nepremišljeni in nelogični zakoni in predpisi. »Zakonodaja, ki jo je pripravila ekipa bivše ministrice za delo, Kopač Mrakove, je povzročila in še povzroča ogromno zmede, krivic in posledično tudi materialne škode,« so zato v pozivu novemu mandatarju dr. Miru Cerarju pisali v združenju. Na tiskovni konferenci ob dogodku na elektrotehniški fakulteti pa smo lahko slišali, da je tako slaba situacija na področju fotovoltaike pri nas posledica močnih interesov posameznikov iz elektro industrije in politike, ki bi ob večji samozadostnosti gospodinjstev izgubili dobršen del dobička.