Dve leti in pol trajajoči projekt PV LEGAL v zadnjem poročilu, ki obravnava 12 ključnih držav, odgovarja na vprašanje, kakšen je napredek pri odstranjevanju administrativnih ovir ob širjenju uporabe sončnih elektrarn leto dni po izteku roka za prenos direktive o obnovljivih virih energije, s katero želi EU do leta 2020 doseči 20-odstotni delež obnovljivih virov energije.

Rezultati so zelo različni, v nekaterih državah so se razmere izboljšale, v drugih so ostale nespremenjene, pravijo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Število sončnih elektrarn na stanovanjskih objektih najhitreje narašča v Franciji, Grčiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Portugalskem. Sistemi spletne registracije, nezapleteni postopki, ki omogočajo, da investitor vse uredi na enem mestu, so skrajšali čas, potreben za administrativne postopke.

V Nemčiji, na primer, so sončne elektrarne lani proizvedle več kot 18 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je 60 odstotkov več kot leta 2010, s solarno energijo pa so tako pokrili približno tri odstotke vseh potreb po elektriki v državi. Nemčija je sicer eden najrazvitejših fotovoltaičnih trgov na svetu, saj zaposluje kar 133.000 ljudi. Nemški poslanci so prejšnji mesec podprli tudi obsežen paket zakonov za prehod na alternativne vire energije. Nova zakonodaja med drugim predvideva hitrejšo izgradnjo elektroenergetskih omrežij, večjo energijsko učinkovitost stavb ter občutno višji delež tako imenovane zelene električne energije do leta 2020.

Drugod po Evropi stanje ni tako rožnato. Zaradi preveč obremenjujoče birokracije potrebuje investitor v Španiji kar 89 tednov za postavitev sončne elektrarne na večji strešni površini. Skoraj polovica investicijske vrednosti sončne elektrarne odpade na stroške, ki jih povzročijo zapleteni predpisi in postopek priključitve na omrežje. Podobno je v Bolgariji in Veliki Britaniji.

Mnenju, da je treba tovrstne administrativne ovire odpraviti, se pridružujejo tudi v Združenju slovenske fotovoltaične industrije, saj je to edini način, da Unija doseže cilje glede uporabe obnovljivih virov energije. Fotovoltaika bo imela leta 2020 pomeben delež med obnovljivimi viri, zato je nujno zagotoviti neoviran razvoj te tehnologije, še pravijo na združenju. Nižanje administrativno povzročenih stroškov bo izboljšalo stroškovno učinkovitost naložb v sončne elektrarne, kar bo spodbudilo tudi večji obseg tovrstnih naložb in ustvarilo pogoje za znižanje finančnih podpor. Te so se sicer prvega januarja letos za električno energijo iz domačih sončnih elektrarn znižale za 15 odstotkov, na 24,43 centa za kilovatno uro elektrike.

Največja ovira za uvedbo preprostih fotovoltaičnih sistemov je še priklop na omrežje – dolgotrajni postopki, nejasne razlage pravil ali preveliki stroški glavni problemi, s katerimi se srečujejo v večini trgov držav članic, ki jih obravnava poročilo PV LEGAL. Da bi se države izognile diskriminatornemu stanju, morajo postaviti jasne roke in zagotoviti sorazmerne in pregledne stroške priključitve na omrežje.

Projekt PV legal, katerega cilj je zmanjšati birokratske ovire, ki zavirajo razvoj fotovoltaike po vsej Evropi, združuje 13 nacionalnih industrijskih združenj za fotovoltaiko, Evropsko združenje fotovoltaične industrije (EPIA) in svetovalno družbo Eclareon. Zaključil se bo konec tega meseca, že maja pa se bo začel nov projekt, imenovan PV GRID, ki bo pod drobnogled vzel integracije omrežij in fotovoltaike. V tem projektu bodo sodelovali tudi operaterji distribucijskega omrežja, so še sporočili z združenja za fotovoltaično industrijo.