23. 8. 2012 | Besedilo: Ba. P.
Na Primorskem najmanj sončnih elektrarn
23. 8. 2012 | Besedilo: Ba. P.
Največ sončnih elektrarn pri nas je na mariborskem in celjskem območju, najmanj pa na Primorskem, čeprav so tam zaradi najvišje stopnje sončnega obsevanja najboljši pogoji za delovanje sončnih elektrarn, kaže geografska porazdelitev sončnih elektrarn in njihove moči v Sloveniji, ki so jo pripravili na spletnem PV-portalu laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Na širšem koprskem in novogoriškem območju je le 11,3 odstotka sončnih elektrarn, ki predstavljajo skupaj 13,8 odstotka moči vseh fotonapetostnih sistemov v Sloveniji, kaže zemljevid, ki so ga pripravili na portalu za fotovoltaiko. Najmočneje zastopano je mariborsko in celjsko območje s 23,3 in 19,3 odstotka vseh sončnih elektrarn. Njihova moč predstavlja 22,6 oziroma 19,7 odstotka moči vseh sončnih elektrarn pri nas.
Po podatkih Agencije RS za energijo je na električno omrežje priključenih 1925 sončnih elektrarn s skupno močjo 139,57 megavata, ki lahko na leto proizvedejo več kot 146 gigavatnih ur električne energije (povprečno gospodinjstvo porabi približno 3500 kilovatnih ur elektrike na leto). Vendar po zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca še vedno precej zaostajamo za drugimi državami. Do konca lanskega leta je bilo pri nas priključenih v povprečju 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca, medtem ko je bilo povprečje v Uniji 102,2 vata.
Zmogljivosti sončnih elektrarn v Sloveniji so se lani povečale za 70 odstotkov, letos naj bi se le za 30 odstotkov. Zanimanje za male sončne elektrarne je namreč precej manjše, saj je vlada julija ponovno znižala ceno odkupa električne energije iz sončnih elektrarn, zato se naložba v sončno elektrarno z močjo pod 30 kilovati preprosto ne splača več, pravijo na združenju.
V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) sistematično proučujejo razvoj in potencial domačega fotovoltaičnega trga. Tudi letos so v ta namen pripravili spletno anketo, namenjeno obstoječim in potencialnim investitorjem v sončne elektrarne. Anketa je razdeljena na splošni del, namenjen obstoječim lastnikom sončnih elektrarn in potencialnim investitorjem, ter statistični del, namenjen za lažjo obdelavo podatkov.
Primerjava anket, ki jih je združenje izvedlo v minulih obdobjih, kaže, da se v javnosti poznavanje fotovoltaike močno krepi. Prav tako ima širjenje postavitev sončnih elektrarn močno pozitivno spodbudo širše javnosti. Največji preskok stopnje zaznavanja fotovoltaike oziroma sončnih elektrarn je bil zaznan konec poletja 2010, ko je bilo na pobudo ZSFI v zakonodaji jasno navedeno, da za sončne elektrarne ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, so še sporočili z ZSFI.
KOMENTARJI
navigator
23. 8. 2012 09:19
Zanimivo pri teh elektrarnah bi bilo malo preveriti, kako je kaj z izkoristkom, tako poprek... Sem namreč že večkrat slišal, da naj bi razni podjetniki pomagali pri produkciji "zelene" elektrike kar z elektriko za gospodinjstva, ki jo plačajo kakih 8 centov/kWh, zanjo pa dobijo subvencioniranih kakih 30 centov/kWh; no če so pozni in so se priklopili po koncu julija 2012 le še 19 centov/kWh, a faktor je še vedno velik. Menda da so v tako početje vključeni tudi posamezniki iz elektro podjetij, ki s prikrivanjem takega početja malo "pomagajo" svojim kolegom, pa tudi sebi. Menda da obstajajo razni programabilni releji, ki omehčajo sunke, ki se pri priklopu dodatne elektrike ne vidijo, dnevno produkcijo pa znatno dvignejo, kljub ne najbolj optnimalni orientaciji strehe. Čakam, da se nekdo loti raziskave tega področja in primerja večje število elektrarn na nekem področju - koliko le te pridelajo na neko obdobje. Ne da bi bil fowš, vendar ta subvencionirana cena, ki se izplačuje pridelovalcem elektrike ne pride od države, temveč jo elektropodjetja zberejo od vseh odjemalcev elektrike in porazdelijo med te domače pridelovalce.....
