Z uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in drugimi podobnimi podzakonskimi akti se po mnenju Združenja slovenske fotovoltaike poleg tega veča tudi možnost energetske in posledično finančne odvisnost. Sprejeta uredba povzroča škodo ciljnim deležnikom, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato jo ocenjujejo za družbeno škodljivo. Zakaj sploh gre?

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da prevetrijo nabor dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se lahko ukvarjajo kmetje. Tako so črtali možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. »Z uveljavitvijo navedenih sprememb niso imeli namena doseči kakšnega konkretnega cilja, niti izvajati vnaprej zastavljeno politiko razvoja kmetijstva, obnovljivih virov ali kakršno koli drugo politiko. Želeli so le, da bodo dopolnilne dejavnosti neposredno povezane z osnovno dejavnostjo kmetije,« so v sporočilu za javnost zapisali na Združenju slovenske fotovoltaike. Kakor da kmetije ne potrebujejo sonca ali vsaj električne energije.

In rezultat? Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali po preteku prehodnega obdobja registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali nemara celo odpreti lastni d. o. o. In potem? Na združenju se sprašujejo, ali je kdor koli poleg gore administrativnih ovir, dodatnih stroškov in raznovrstnih zakonskih obveznostih razmišljal tudi o dodatnih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bodo starejši kmetje zaradi vpisa v register proizvajalcev električne energije po že znanem scenariju, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti izgubili pokojnino? »No, to ni več problem, s katerim bi se ukvarjali na kmetijskem ministrstvu,« ugotavljajo na združenju.