Sestavni del materialnega položaja prebivalcev so stanovanjske razmere, ki pa se glede na podatke slabšajo. Leta 2010 je v stanovanjskih hišah živelo 71 odstotkov oseb, v večstanovanjskih stavbah z več kot deset stanovanji 20 odstotkov in manjših večstanovanjskih objektih osem odstotkov ljudi. Malo več kot tri četrtine jih je bivalo v lastniških stanovanjih, večina od preostalih so bili uporabniki (na primer pri starših), drugi pa najemniki.

»Prvi med kazalniki stanovanjskih razmer je stopnja stanovanjske prikrajšanosti,« navajajo v statističnem uradu. Kaže odstotek ljudi, ki bivajo v stanovanju v slabem stanju in/ali v pretemnem stanovanju in/ali nimajo kadi, prhe in/ali stranišča na izplakovanje za lastno uporabo. Po oceni statistikov je za zadnja dva elementa prikrajšanih po odstotek oseb. Leta 2010 je bilo za enega od štirih elementov prikrajšanih skoraj tretjina oseb, šest odstotkov pa za dva, za tri ali vse štiri pa skoraj odstotek Slovencev.

V publikaciji, ki je dosegljiva na spletni strani statističnega urada, avtorji ugotavljajo še, da je kljub zniževanju stopnje prenaseljenosti od leta 2005 predlani v takšnih razmerah še vedno živelo skoraj 35 odstotkov Slovencev.

Več o stanovanjskih razmerah Slovencev si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.