Pri pregledovanju je jasno, da napačnih podatkov o nepremičninah ni tako malo, na podlagi teh pa so potem tudi ocenjene vrednosti nepremičnih napačne. Torej ni res, da zdaj vemo, koliko so vredne nepremičnine na Slovenskem.

Pritožba proti vrednosti posamične nepremičnine ni več možna, mogoče pa je usklajevati posamezne podatke o nepremičnini, vendar je za to odgovoren lastnik, nam je pojasnil direktor geodetske uprave Aleš Seliškar. Kako bo lastnik omenjene parcele moral dokazovati, da na njej ni veliko stanovanje s centralno kurjavo, ampak podirajoča se lesena baraka? In koliko ga bo to stalo?

Za tisto staro hišo v mestu najbrž res ne bo težko najti dokumentov, da je stara že stoletja, a vsa ta opravila, dokazovanja in stroški z njimi so zdaj prevaljeni na lastnika. Kje je geodetska uprava dobila podatek o gradnji hiše leta 1990, prav tako ni jasno; lastnik ji ga zagotovo ni dal. Nekdo si ga je torej izmislil, kar pa ni najboljša ugotovitev za tako pomemben register in za zapravljenih več deset milijonov evrov zanj.

Od lanskega 28. decembra, ko so bile posplošene tržne vrednosti nepremičnin uradno objavljene, pa so te tudi podlaga za promet z nepremičninami. Na davčni upravi je Stojan Glavač to potrdil in poudaril, da zakon o davku na dediščine in darila ter zakon o davku na promet nepremičnin določata 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot osnovo za odmero davka. Pri prodaji nerealno ovrednotenih nepremičnin pa se bo zapletlo.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.