Glede na te ocene stanovanjska posojila letos ne bodo nič bolj dostopna oziroma cenejša, pričakujemo lahko nasprotno; banke bodo zaostrile pogoje. Če bo evribor v resnici padal (trimesečni naj bi se znižal vse do vrednosti enega odstotka, šestmesečni pa naj bi dosegel vrednost 1,3 odstotka), bodo banke zagotove dvignile vrednost fiksnih pribitkov, ki so drugi del sestavljene obrestne mere pri večini stanovanjskih posojil. Vrednost evriborja je odvisna od ključne obrestne mere evropske centralne banke; zdaj je ta približno en odstotek, kot pravijo v banki Hypo Alpe-Adria, pa naj bi se že v kratkem lahko znižala na vsega 0,75 odstotka. S tem bo padla tudi vrednost evriborja. Ali se bo centralna banka res odločila za ta ukrep, pa je odvisno od razvoja dolžniške krize in uspešnosti njene zajezitve ter od inflacije, še dodajajo. V Volksbank pravijo, da naj bi vrednost evriborja padala le prvih šest mesecev letos, potem pa ponovna začela rasti ter konec leta dosegla zdajšnjo raven. Enako naj bi se zgodilo z liborjem, s čimer pa se v drugih bankah ne strinjajo, saj pravijo, da bo ta ostal na enaki ravni, ki je že zdaj izjemno nizka.

Rast fiksnih pribitkov bo povezana s splošnimi gospodarskimi razmerami v Sloveniji in Evropi, pravijo v Hypo banki. Če se bo kriza nadaljevala, lahko pričakujemo rast teh obrestnih mer, še dodajajo. Vendar pa njihova rast zaradi velike konkurence na trgu naj ne bi bila velika, pravijo v Volksbank. Na fiksne pribitke bo vplivalo tudi znižanje bonitete slovenskih bank lani, kar bo otežilo dostop do finančnih virov v tujini in povzročilo višje stroške zadolževanja, dodajajo v Abanki.

Spremenljiva obrestna mera, torej morebitna rast evriborja in fiksnega pribitka, je le eno od trenutno dveh glavnih tveganj, ki ju morajo sprejeti posojilojemalci. V SKB banki zato svetujejo, da se prosilci odločijo za posojilo s fiksno obrestno mero, ki se v dobi odplačevanja ne spreminja. Plačnik tako ves čas ve, kolikšna bo njegova mesečna obveznost in lažje načrtuje ravnanje s svojim proračunom. Res pa je, da je mesečna obveznost pri kreditu s fiksno obrestno mero običajno višja kot pri kreditu s spremenljivo obrestno mero. Drugo, v teh časih še bistveno večje tveganje je izguba službe oziroma rednega mesečnega dohodka. Zato imajo v bankah več nasvetov, kako se pred tem zavarovati ali pa posledice, ki sledijo nezmožnosti plačevanja, vsaj omiliti. Svetujejo naslednje:

• Čeprav se lahko posameznik zadolži kar do polovice mesečne plače, naj mesečna obveznost ne presega 33 odstotkov mesečnega dohodka.
• Kreditojemalec naj poskrbi, da ima na zalogi vsaj šet mesečnih obrokov za odplačilo posojila.
• Sklene naj posebno zavarovanje za primer brezposelnosti. Zavarovalnica bo od 6 do 12 mesecev krila stroške kredita. Vendar pozor! Nekatere krijejo le obresti, druge pa celotno obveznost ali pa vnaprej dogovorjeni del mesečne obveznosti, odvisno od njene višine.
• V plačevanje posojila naj se vključi več družinskih članov ali sorodnikov.

Če kljub naštetemu ali pa zato, ker za nobenega od možnih ukrepov ni poskrbel, posojila ne more odplačevati, ima dolžnik še naslednje možnosti:

• Banka odobri nekajmesečni moratorij, kar pomeni, da nekaj mesecev, običajno največ šest, ne bo odplačeval kredita. Pri tem velja ponovno opozoriti, da je treba pri večini bank tudi v času moratorija odplačevati obresti, počiva le glavnica.
• Podaljša lahko dobo odplačevanja in s tem zmanjša mesečno obveznost.

V vsakem primeru pa v bankah svetujejo, naj se posojilojemalec ob kakršnih koli težavah čim prej oglasi v banki, da bodo čim prej skupaj našli za obe strani ugodno oziroma sprejemljivo rešitev.

Sicer pa v bankah pravijo, da letos pričakujejo približno enak ali pa nekoliko manjši obseg zadolževanja, saj so prebivalci vse bolj previdni. Le v Volksbank napovedujejo, da bo stanovanjskih posojil več, saj lahko pričakujemo padec cen na nepremičninskem trgu in s tem njihovo lažjo dostopnost. Tudi v Hypo banki pravijo, da bo povpraševanje po posojili za nakup stanovanj in hiš odvisno od razmer na nepremičninskem trgu, pričakujejo pa, da bo več povpraševanja po posojilih za sanacije obstoječih stavb, predvsem se bodo lastniki nepremičnin vse več odločali za naložbe v energijske sanacije.

Izvedeli smo še, da mora imeti prosilec, ki bi želel denimo 100.000 evrov stanovanjskega posojila, od 1200 do 1300 evrov neto plače, če se za posojilo odločita dva v gospodinjstvu, pa morata imeti vsak vsaj po 800 evrov neto plače. Posojilo lahko zavarujemo z nepremičnino, ki jo kupujemo, ali katero koli drugo nepremičnino. Vrednost posojila ne sme presegati od 50 do 70 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine, kar pomeni, da mora biti za posojilo v višini 100.000 evrov njena vrednost od 150.000 do 200.000 evrov, odvisno ob pogojev banke in plačilne sposobnosti prosilca. Če nepremična ne zadostuje, lahko zastavimo več nepremičnin, priložimo še druge vrednostne papirje ali poiščemo posojilno sposobne poroke.