Da vrednost zastavljene nepremičnine ne dosega več zneska posojila, ki ga je kreditojemalec še dolžan banki, je najbolj verjetno v primeru večjih padcev cen kmalu po začetku odplačevanja. Takrat namreč velik del mesečnih obrokov predstavlja odplačilo obresti posojila, tako da glavnico kreditojemalec odplačuje počasi.

Ko je občuten del glavnice odplačan, je verjetnost podzavarovanja manjša, tudi če cene nepremičninam bistveno padejo.

Hipoteka še za največ 85 odstotkov vrednosti stanovanja

Banke lahko poskrbijo za zmanjšanje tveganja pri odobritvi kredita z ustreznim razmerjem med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljene nepremičnine. Vprašali smo jih, kolikšen del vrednosti so pripravljene financirati.

Odgovore je posredovalo nekaj bank, iz njih pa lahko povzamemo, da je najvišja vrednost posojil, zavarovanih s hipoteko, od 50 do 85 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin. Glavni dejavnik pri določitvi razmerja pa je boniteta posojilojemalca.

Pri tem spomnimo, da so bile banke pripravljene pred krizo financirati v povprečju precej večji delež nakupa nepremičnine, z ustrezno boniteto tudi sto odstotkov.

Po odobritvi kredita banke preverjajo vrednost nepremičnin različno pogosto. Na UniCredit banki pojasnjujejo, da vsako leto, na Poštni banki Slovenije (PBS) praviloma vsaka tri leta, nekatere banke pa cene preverjajo predvsem ob večjih spremembah na nepremičninskem trgu. Meja, pri kateri ukrepajo, če ugotovijo nesorazmerje med preostalim kreditom in kritjem, ki ga omogoča nepremičnina, je na PBS odvisna od višine preostalega kredita, razmerja med vrednostjo nepremičnine in višino kredita ter od bonitete kreditojemalca.

Več o zavarovanju stanovanjskega posojila si lahko preberete v torkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.