Vse se začne z izbiro ustrezne lege, ne glede na to, ali zimski vrt načrtujemo pri gradnji nove hiše ali želimo z njim nadgraditi obstoječo. Najbolj primerni sta jugovzhodna in jugozahodna stran, medtem ko naj bi se izogibali postavitvi zimskega vrta na južni strani. Poleti se bo namreč na tej strani preveč segreval in ga zato ne bomo mogli uporabljati oziroma bo to mogoče le, če bo za ustrezno temperaturo poskrbela klimatska naprava. Z vidika rabe energije je to negospodarna odločitev, čeprav bomo po drugi strani pozimi zaradi večjih toplotnih dobitkov porabili manj za njegovo ogrevanje. »S pravilno izbiro lege, kakovostno zasteklitvijo ter senčenjem in zračenjem lahko stroške ogrevanja zimskega vrta zmanjšamo tudi do 30 odstotkov,« poudarja Damjan Mak iz podjetja Mik. Podobno velja za hlajenje v vročih poletnih dneh.

A tudi na južni strani se obnese, odvisno od tega, za kaj ga uporabljamo, predvsem pa od tega, kako je poskrbljeno za senčenje. Marjan Strgar ga je postavil pred tremi leti. »Južna lega je bila pri nas pravzaprav edina možnost, ker smo bili omejeni z obstoječima objektoma – hišo in delavnico ob njej,« pojasni svojo odločitev. Medtem ko večina ljudi z zimskim vrtom poskuša dati dodano vrednost bivalnim prostorom, je Strgar z njim nadgradil pisarno v prostorih delavnice. Večinoma ga uporablja kot nekakšno sejno sobo, v katero povabi stranke, ob jutrih in popoldnevih pa v njem posedi z ženo ob skodelici kave ali čaja. Zimski vrt se tako ne drži hiše, v kateri živi lastnik, ampak objekta, v katerem dela. Vhod vanj je iz pisarne ob delavnici, iz njega pa je mogoče stopiti na vrt in od tam v hišo v neposredni bližini. »Uporabljam ga tako v poslovne kot zasebne namene in po treh letih lahko rečem, da je izpolnil moja pričakovanja. Prepričan sem tudi, da bi ga veliko manj uporabljali, če bi ga pripojili k hiši,« pove sogovornik.

Približno 20 kvadratnih metrov velik prostor pozimi po potrebi ogreva s klimatsko napravo, a se to zgodi le občasno, saj sonce, ki prodira skozi zastekljene površine, dobro opravlja svojo nalogo. Da poleti v njem ni prevroče, poskrbijo kovinske žaluzije na zunanji strani sten in tenda na daljinsko uprav­ljanje nad zastekljeno streho. Notranjih senčil ni, po sogovornikovih besedah tudi niso potrebna, saj zunanje žaluzije v kombinaciji z dvoslojno zasteklitvijo s samočistilnim nanosom zadostujejo.

Manj težav pri novogradnji

Umestitev Strgarjevega zimskega vrta sta, kot že rečeno, narekovala obstoječa objekta. »V takšnih primerih se pogosto srečujemo z vprašanjem, kako zimski vrt pravilno umestiti v prostor, ki ga imamo na voljo, kako ga pripojiti k obstoječemu objektu, da bi ga obogatili in da zimski vrt ne bi deloval kot tujek,« pravi Bojan Povh iz podjetja Ne-Sa zimski vrtovi. Strankam zato običajno izdelajo 3D-izris različnih postavitev in arhitekturnih rešitev, kar olajša končno izbiro.

Sogovornik se strinja, da je lažje, če je zimski vrt vključen že v projekt za gradnjo hiše, manj težav je tudi pri izvedbi del: »Pri novogradnji naredimo nosilec za pravilen odmik konstrukcije od zidu za debelino fasade. Kadar pa ga postavljamo ob obstoječi hiši, moramo način priključitve prilagoditi steni. Toplotnim mostovom se izognemo z uporabo pravilnih materialov, kot so mehkocelične pene in vodotesni materiali, predvsem pa s pravilnim načrtovanjem in kakovostno izvedenimi deli. Precej težavna je, denimo, pravilna priprava tal, ki jih je treba zaščititi pred vlago in tudi toplotno izolirati, če bomo imeli talno gretje.«

Vsega naštetega pogosto ni mogoče dovolj kakovostno narediti, še zlasti če bo zimski vrt stal na mestu, kjer je bila prej terasa in smo tako omejeni z višino obstoječih tal. Tadeja Buh se je ravno prejšnji teden, med šolskimi počitnicami, z družino preselila v novo hišo, katere neločljiv del je tudi zimski vrt. »Ko si enkrat izkusil vse prednosti zimskega vrta, si ne moreš več predstavljati življenja brez njega. Morda se sliši pretirano, ampak takšno je moje mnenje,« pravi sogovornica, ki vsekakor ve, o čem govori. Prednosti (in nekatere pomanjkljivosti) zimskega vrta je namreč spoznavala več let. V večstanovanjski hiši, kjer je živela prej, so združili dve stanovanji in na eni izmed teras uredili zimski vrt.

»Že takrat (pred približno trinajstimi leti) smo vedeli, da ga bomo uporabljali kot bivalni prostor, v katerem bo veliko zelenja, zato smo poskrbeli za hidroizolacijo in tla tudi toplotno izolirali, a zaradi pomanjkanja višine ne toliko, kot bi bilo priporočljivo,« pojasni Buhova. Po njenem je odločitev za postavitev zimskega vrta ob obstoječem objektu vedno povezana s številnimi kompromisi, tako glede arhitekturne zasnove kot same izvedbe. Njihov je bil umeščen na južni strani, kar je bila edina možnost, a se je, kakor pravi, izkazalo, da »južna lega poleti ni noben bavbav«. Pregrevanje so preprečila zunanja stenska in strešna senčila, kadar je bilo res prevroče, so vključili klimatsko napravo, sicer pa so za prijetno klimo skrbele številne rastline, ki so jih imeli v tem prostoru.

Ko je začela razmišljati o novem domu, je vedela, da bo imel tudi ta zimski vrt. S svojo željo je seznanila izbranega ponudnika montažne gradnje, ta pa se je povezal s ponudnikom zimskih vrtov, ki ga je prav tako izbrala Buhova. Tako so že na začetku poskrbeli za pravilno načrtovanje vseh elementov montažne hiše in zimskega vrta, da pozneje, pri izvedbi del, ni bilo nobenih zapletov. Tokrat so ga brez težav umestili na »priporočeno« jugozahodno stran, pri izbiri oblike pa so upoštevali arhitekturno zasnovo hiše, zato jo lepo dopolnjuje.

Zimski vrt družine Buh je zasnovan po vseh priporočilih stroke: temeljna plošča je toplotno izolirana, v tleh so napeljave talnega ogrevanja, zasteklitev je trislojna, s samočis­tilnim nanosom, strešno steklo pa ima še poseben nanos, ki odbija sončne žarke. Za zdaj še niso namestili nobenih senčil, a bodo to zlahka naredili, če se bo pokazala potreba, pravi Buhova: »Med drugim je vse priprav­ljeno za vgradnjo strešne tende na daljinsko upravljanje in vgradnjo zunanjih žaluzij, a o teh korakih se bomo odločali letos poleti. Sama namreč menim, da dokler ni nujno, naj bo teh pripomočkov čim manj. Je pa dobro, da si na to pripravljen.«

Poskrbeli so tudi za vse potrebne napeljave za klimatsko napravo, če bodo presodili, da bo treba prostor v vročih poletnih dneh hladiti. Sicer pa pravilno prezračevan in senčen zimski vrt po besedah Damjana Maka ne potrebuje klimatske naprave. Pomembno je, da preprečimo segrevanje stekla, zato je treba izbrati dobra toplotnoizolativna stekla in kakovostna senčila.

Kakor pravi Grega Omanovič iz podjetja Steklarstvo Omanovič, vdor toplote v prostor najbolj učinkovito preprečujejo zunanja senčila: »Poleg kakovostne zasteklitve, ki mora biti vsaj dvoslojna, če že ne trislojna, je najbolj pomembno, da imamo možnost senčenja strehe.« Z zunanjo strešno tendo lahko v poletnih mesecih zasenčimo streho, stranice zimskega vrta pa odpremo in tako poskrbimo za pretok zraka. Če to zadostuje, zunanja senčila na stranicah niti niso potrebna.