Občina Šentrupert v Mirnski dolini na prvi pogled ni nič posebnega. Glavno naselje deluje rahlo zaspano in zapuščeno, le mogočna gotska cerkev sv. Ruperta govori, da je imelo v davni preteklosti pomembno vlogo. A za zidovi občinske uprave brbota.

Brbota od trajnostnih projektnih idej, ki so občini prinesle več laskavih nazivov, od najbolj inovativne (2011) in druge razvojno najbolj prodorne (2012) do energetsko najbolj učinkovite občine (2012). Njihov generator je župan – le kako drugače bi se imenoval kot – Rupert Gole.

Rojeni Šentruperčan občino z 2800 prebivalci, ki se je od Trebnjega odcepila leta 2007, vodi drugi mandat. Arhitekt po poklicu je pred tem načrtoval različne projekte po Sloveniji in bil vpet v mednarodno arhitekturno dogajanje, do lani je bil redno zaposlen na fakulteti za arhitekturo, vendar je vseskozi ohranjal stike s Šentrupertom. Da bi se tja vrnil, in to celo kot župan, pa se mu je zdel »strel v glavo«. Toda pomoč pri kampanji kandidata na prvih županskih volitvah ter rezultati lobiranj za gostilniškim pultom so ga spodbudili k anketni preveritvi podpore med lokalnim prebivalstvom. Ker je bila nepričakovano velika, se je podal v bitko za županski stolček, v kateri je dobil tako rekoč diktatorski delež ljudske podpore. »Že naslednji dan sem se tepel po glavi, kaj mi je bilo tega treba. Sanjalo se mi ni, kaj pomeni voditi občino. Tri mesece sem razmišljal samo, kako bi iz vsega skupaj izstopil,« je iskren Gole. Nato se je odločil: »Če mi je že uspelo postati župan, bom iz občine ustvaril prebojno zgodbo.«

Kaj je rdeča nit razvoja občine in kaj bo prinesel nov lesnopredelovalni center, si lahko prebrete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.